+ Odgovori na temo
Stran 1 od 3 1 2 ... ZadnjiZadnji
Prikazujem rezultate 1 do 10 od 28
  1. #1
    Pridružen
    14.03.2012
    Odgovorov
    6

    Angry Individualno upravljanje premoženja pri ALTI - da ali ne

    Pred tremi leti sem se odločil za individualno upravljanje premoženja pri ALTI INVEST, ker sem bil mnenja, da bobo kljub višji proviziji in slabšemu davčnemu vidiku strokovnjaki vsaj toliko dobri, kot povprečen portfelj skladov, ki bi ga sam sestavil in morda občasno prehajal v okviru krovnih skladov. Izkazalo se je vse prej kot to. Po skoraj treh letih so "strokovnjaki" iz vloženih 33.000 € pridelali 6.000 € izgube, za nameček pa so mi za dve rahlo pozitivni leti odtegnili še nagrado za udeležbo pri delitvi dobička v višini 1.000 €, plačal sem tudi 1.000 € davka . Razumel bi izgubo, če bi bila izguba v tem času tudi pri primerljivem indeksu in povprečnem donosu skladov. Ker pa je bil v tem času donos indeksa in skladov + 20 %, sem prekinil pogodbo z njimi in zahteval odškodnino zaradi zelo malomarnega upravljanja in vračilo udeležbe pri dobičku, vendar sem od njih dobil odgovor, da oni niso krivi za nastalo izgubo, da je trgovanje z delnicami tveganeje in je taka pogodba tvegana odločitev stranke, ki lahko prinaša tudi izgube.
    Ko sem bolj podrobno pogledal izvedene posle, sem ugotovil, da so zelo neprofesionalno upravljali s portfeljem (skoraj po pravilu vedno v nepravem trenutku stopali na vlak in izstopali iz njega, oziroma kupovali prenapihnjene balone in jih prodajali, ko so ti spustili).

    Zato zelo odsvetujem vsem, da sklenete z ALTO INVEST pogodbo o upravljanju premoženja oziroma
    e imate sklenjeno, da jo čim prej prekinete, da se ne opečete tako, kot sem se jaz.

    Ugotovil sem, da individualno upravljanje premoženja nikakor ne more konkurirati skladom, vsaj pri takih upravljalcih ne, kot jih premore ALTA INVEST.
    Nazadne uredil lukern : 15.03.2012 ob 20:58

  2. #2
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    7

    Privzeto

    Tudi jaz imam z ALTO izjemno negativne izkušnje pri upravljanju premoženja. Od tega, da niso spoštovali naložbene politike in v najboljših obdobjih imeli glavnino sredstev v denarju, do tega, da na mojo zahtevo po spremembi načina obračunavanja provizije (zmanjšanje fiksnega % provizije in povečanje udeležbe pri dobičku, ki ga niso bili sposobni realizirati), tega niso storili, do tega, da so se pri prekinitvi pogodbe prav potrudili povzročiti čim višje stroške in so prav vsako vrsto delnic individualno prodali namesto razdelitve stroškov prodaje z ostalimi strankami (tako so za delnice vrednosti manj kot 1000 € obračunali do 18 € stroškov banke skrbnice). Pri strategiji vročega upravljanja so bili pravi geniji za ustvarjanje izgube, saj so skoraj vsak nakup po nekaj dneh spremenili v najmanj 10 % izgubo. Od vloženih nekaj več kot 50.000 €, so v lanskem letu pridelali skoraj 20.000 € izgube in zanemarljivo malo dobička (na vsakih 6 poizkusov so kar 5 krat zadeli mimo).
    Vse obtožbe glede slabega upravljanja so zavrnili in me napotili, če mi kaj ni všeč na Arbitražo Ljubljanske borze. Njihova nova naložbena kultura se je izkazala izjemno slabo.

  3. #3
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    758

    Privzeto

    BORZNA ARBITRAŽA

    Razsodniki borznega sodišča

    prof. dr. Miha Juhart - predsednik (Pravna fakulteta Ljubljana)
    dr. Borut Bratina (Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor)
    prof. dr. Peter Grilc (Pravna fakulteta Ljubljana )
    dr. Šime Ivanjko (Pravna fakulteta Maribor)
    mag. Mitja Jelenič - Novak (odvetnik v Ljubljani)
    prof. dr. Aleš Galič (Pravna fakulteta Ljubljana)
    dr. Marijan Kocbek (Pravna fakulteta Maribor)
    dr. Vesna Kranjc (Pravna fakulteta Maribor )
    dr. Drago Mežnar (Fakulteta za organizacijske vede Kranj)
    dr. Krešo Puharič (Ekonomska fakulteta Ljubljana)
    prof. dr. Lojze Ude (Pravna fakulteta Ljubljana)
    dr. Saša Prelič (Pravna fakulteta Maribor)
    dr. mag. Nataša Samec (Pravna fakulteta Maribor)
    Boštjan Špec (odvetnik v Ljubljani)
    prof. dr. Katarina Zajc (Pravna fakulteta Maribor)
    mag. Sonja Zver Gabrijelčič (Publikum, d. d.)
    dr. Aleksandra Brdar Turk (NLB Skladi, d. o. o.)
    Melita Rajgelj Ozebek (KD Skladi, d. o. o.)

    Borzno razsodišče Ljubljanske borze je samostojen, specializiran in neodvisen organ, ki deluje pri borzi.

    Pristojnost
    Borzno razsodišče je pristojno za reševanje sporov v zvezi s posli s serijskimi vrednostnimi papirji.

    Osnovna naloga
    Njegova glavna naloga je zagotavljati in razvijati arbitražo in druge oblike alternativnega reševanja sporov, ki izvirajo iz poslovanja s serijskimi vrednostnimi papirji, in sicer na hiter, zaupen, gospodaren in strokoven način, z arbitri, ki so strokovnjaki s tega področja.

    Dodatne naloge:
    * zagotavljanje reševanja sporov s posredovanjem oziroma konciliacijo
    * svetovanje pri oblikovanju arbitražne klavzule
    * nudenje osnovnih informacij o arbitraži in posredovanju ter njunih prednostih
    * sodelovanje z drugimi stalnimi arbitražami
    http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=585

  4. #4
    Pridružen
    14.03.2012
    Odgovorov
    6

    Privzeto

    Nekoliko imam pomisleke glede borzne arbitraže, sploh, ko sem videl kolikšni so stroški le te. ALTA je namreč spretno sestavila pogodbo, tako, da ima vlagatelj vtis, da je razmeroma dobro zaščiten, naveden je v pogodbi primerljiv indeks BENCHMARK kot merilo uspešnosti upravljanja, niso pa navedene posledice za upravljalca, če od indeksa tako drastično odstopa, kot je v mojem primeru ALTA. Tako so se na sestanku predstavniki ALTE na mojo pritožbo posmehljivo odzvali, da upravljalec ne more vedno narediti pravilne poteze in da je pač v danem trenutku sprejel napačno odločitev (na 6 odločitev je sprejel kar 5 napačnih??!). Na vprašanje, zakaj niso glavnine sredstev vložili v finančne instrumente oz. bančni depozit, ampak več mesecev v najbolj pozitivnem obdobju leta glavnino držali v denarju in od celote obračunavali upravljalsko provizijo, so odgovorili, da jim pogodba nalaga, da to lahko storijo, ni jim pa obvezujoče.
    Glede na tako izigravanje pogodbenih določil in tak manever, kot jim dopušča pogodba, sem zaskrbljen, da bi tudi arbitri odločili, da so sicer katastrofalno upravljali, da pa niso kršili pogodbe in bi morda moral plačati še stroške arbitraže.
    Tako bi lahko upravljalci dosegli še slabši rezultat, ustvarili tudi 80 % izgubo, pa bi se lahko sklicevali, da so se pač narobe odločili, posledico njihove odločitve pa trpijo vlagatelji, ki so jim zaupali sredstva v upravljanje, čeprav so vedeli, da je vlaganje v vrednostne papirje tvegano, za svoje nestrokovne odločitve pa oni ne trpijo nobenih posledic, zgolj v primeru ustvarjenega dobička odtegnejo delež tega.
    Nazadne uredil lukern : 21.03.2012 ob 13:03

  5. #5
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    7

    Privzeto

    Tudi jaz imam še malo pomislekov okrog arbitraže, ker so upravljalci nastavili polno nejasnih določil v pogodbo, ki si jih lahko razlagaš tako ali drugače. Ne bi rada, da bi poleg ogromne izgube, ki so ustvarili nesposobni upravljalciALTE s svojim nestrokovnim in amaterskim pristopom do upravljanja trpela še stroške arbitraže. Bom najprej izčrpala vse ostale možnosti in pridobila mnenje pravne službe pri zvezi potrošnikov Slovenije okrog arbitraže. Ali je imel še kdop kakšne podobne izkušnje pri gospodarjenju s finančnimi instrumenti in kako je rešil zaplet?

  6. #6
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    229

    Privzeto

    Mislim, da je najbolj pomembno, kako so bila upoštevana pravila upravljanja. Če le-ta pri posameznih poslih niso bila dosledno upoštevana ter je to pripeljalo do večjih izgub, kot bi bile sicer, potem zadeva po mojem menju ima elemente malomarnosti in neupoštevanja pogodbenih določil. Seveda pa je vprašanje, kako detajlna so pravila in ali obravnavajo posamezne posla ali le upravljanje tveganj na celotni kapital stranke v upravljanju. Dejstvo pa je, da je dandanes (ter tudi v minulih treh letih) res težko najti "zmagovalne" kombinacije, saj so trgi na trenutke zelo volatilni in se sentiment lahko spreminja zelo hitro. Tudi vprašanje, kje in kateri vrednosti papirji so predmet trgovanja.

    Vsekakor pa je izguba, ki jo navaja ga. Milena katastrofalna, saj gre za cca. 40%, kar je nesprejemljivo za aktivno upravljanje premoženja, oz. bi morale biti aktivirane določene varovalke, ki bi znižale dejansko tveganje po posameznih odprtih pozicijah.

  7. #7
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    7

    Thumbs down

    Pravila upravljanja so bila, da ALTA nalaga sredstva v finančne instrumente v skladu z naložbeno politiko, ki je bila zelo fleksibilna (lahko je vlagala v delnice, obveznice, vzajemne sklade, investicijske sklade, zakladne menice, komercialne zapise, izvedene finančne instrumente, v primeru, da zaradi trenutnega stanja na trgu ne bi bilo možno v celoti naložiti vseh sredstev v prej omenjene instrumente pa lahko tudi v bančne depozite. Kljub izredno fleksibilni naložbeni politiki je ALTA v zadnjem, najboljšem četrtletju leta, ko je Benchmark in primerljivi skladi naredili preko 10 % donosa, aktivno upravljala z manj kot polovico sredstev, polovico pa je 4 mesece držala v denarju. Sredstva, s katerimi je aktivno upravljala, pa je kupovala precenjene delnice, ki niso imele skorajda nobenega potenciala, še za kakšno rast in veliko nevarnost za padec. Problem, je tudi, da so ključne osebe pri upravljanju imele zelo skromno izobrazbo in izkušnje (skrbnik in analitik, kot sem preverila na COBISU sploh nista imela nobene diplome, ostali iz upravljalske ekipe pa so bili tudi zelo mladi in neizkušeni). Rezultat neizkušene ekipe upravljalcev ALTE je bil tako katastrofalen. Varovalk niso imeli usrezno nameščenih, tako so pri nekaterih poslih realizirali tudi 90 % izgubo, pri drugih pa so v volatilnem obdobju drago kupovali in poceni prodajali, počakali, da so se trgi dvignili in ponavljali cikluse dragih nakupov in poceni prodaj pri istih ali drugih delnicah. Na tak način zgrešenega aktivnega upravljanja je ALTA ustvarjala hiper izgubo, mnogo večjo, kot če bi imela nek bolj dolgoročen statičen portfelj.

  8. #8
    kobom Guest

    Privzeto

    moram rečt, da zelo težko verjamem, da se je to dejansko zgodilo saj mi ne gre v glavo podatek, da je bila pri nekaterih poslih ustvarjena do 90odstotna izguba ker kakor vem imajo upravljavci varovalke in ob določeni izgubi in slabemu potencialu za naprej se morajo znebiti vrednostnega papirja.

    Sicer pa imaš verjetno tudi v pogodbi kaj podobnega in če so bile storjene napake, ne bi smelo biti nobenega problema pri uveljavljanju zahteve za povrnitev škode, če je nastala iz malomarnosti oz. kršitve pogodb. Prav zaradi tega se mi zdi ta zgodba precej nerealna.

    Če je pa to res pa se oglasi pri odvetniku, da se to čimprej uredi.

  9. #9
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    7

    Privzeto

    Ker ne verjameš, da so mojstri ALTE ustvarili 90 % izgubo pri določeni delnici, bom postregla s konkretnimi podatki. Tako izgubo so dosegli pri delnici CCME US, ki so jo kupili 14.1.2011 po 20,63 USD in prodali 25.5.2011 po 1,54 USD, kar je 92,5 % izguba. V februarju je CCME padla za 30 % in na podlagi informacij Blomberg je postalo jasno, da delnici slabo kaže, vendar jo je ALTA držala v portfelju še do konca maja 2011. Seveda to ni bil osamljen ALTIN primer, mojstri za ustvarjanje izgube so 14.10. 2011 opravili še nakup delnice CROX po tečaju 27,42 USD (za to delnico v zadnjih treh letih ne bi mogli najti slabšega trenutka za nakup - dva trgovalna dni pozneje je padla za 40 %, ALTA ima prav izjemen občutek za odkrivanje takih primerov). Poleg omenjenih so v lanskem letu realizirali še 23 primerov z izgubami najmanj 10 % do 60 %, za protiutež pa ni bilo niti enega primera z dobičkom preko 20 %, zgolj 5 primerov z dobičkom okrog 10 %.
    Poslala sem jim pritožbo zaradi malomarnega upravljanja, ki pa jo je vodstvo ALTE INVEST zavrnilo s pojasnilom, da so bile po njihovem mnenju spoštovane vse pogodbene določbe in da se upravljalec ne more vedno pravilno odločiti, da se lahko kdaj pa kdaj tudi zmoti. Primer sem v preučitev posredovala Zvezi potrošnikov Slovenije in Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

  10. #10
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    758

    Privzeto

    Priporočilo vlagateljem z zvezi z varovanjem osebnih podatkov

    I.DEL:

    Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) opozarja vlagatelje na novo poslovno prakso nekaterih pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se pojavljajo na kapitalskem trgu na območju Republike Slovenije. Navadno gre za pravne oziroma fizične osebe, katerih identiteta je na takšen ali drugačen način prikrita. Navedene osebe, brez ustreznih dovoljenj, preko delavnic, spletnih strani oziroma kako drugače organiziranih dogodkov, strankam ponujajo »upravljanje njihovega premoženja«. Stranke ali potencialne stranke vabijo k odprtju trgovalnega računa pri eni izmed borznoposredniških družb ali bank, ki omogočajo trgovanje s finančnimi instrumenti preko različnih, za ta namen zgrajenih računalniških platform.

    Stranka pri borznoposredniški družbi oziroma banki odpre trgovalni račun in od borznoposredniške družbe oziroma banke pridobi uporabniško ime in geslo za dostop do trgovalne platforme, preko katere je mogoče opravljati nakupe ali prodaje oziroma dajati naročila za nakupe ali prodaje finančnih instrumentov.

    Po pridobitvi uporabniškega imena in gesla nato osebe stranki ponudijo »upravljanje njihovega premoženja«, in sicer na način, da jim stranke zaupajo njihovo uporabniško ime in geslo, preko katerega lahko dostopajo do trgovalnih platform. Pogosto pri tem osebe izrabljajo zaupanje stranke na način, da sebe predstavljajo kot osebo z dolgoletnimi izkušnjami pri trgovanju s finančnimi instrumenti, pri čemer se v svojih izjavah pogosto naslanjajo tudi na imena borznoposredniških družb oziroma bank, ki investicijske storitve in posle na območju Republike Slovenije opravljajo skladno s pridobljenimi dovoljenji nadzornih organov.
    http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=151&key=297
    Nazadne uredil zoran13 : 16.04.2012 ob 23:50

Tags for this Thread

Pravila odgovarjanja

  • You may not post new threads
  • You may not post replies
  • You may not post attachments
  • You may not edit your posts

Domov Vstopna stran Pregled skladov Statistike Filter skladov Primerjava skladov Pristop k skladom

Copyright © 2010 Vzajemci d.o.o. Vse pravice pridržane

Kontakti

Vzajemci, finančno in poslovno svetovanje
Litostrojska c. 44e, 1000 Ljubljana
tel: 01/2809-161, 040/528-687, 041/632-434
fax: 01/2809-162
e-pošta: info@vzajemci.com
Svetovalni telefon: 080 35 08