+ Odgovori na temo
Stran 1 od 3 1 2 ... ZadnjiZadnji
Prikazujem rezultate 1 do 10 od 22
  1. #1
    Pridružen
    14.04.2008
    Odgovorov
    108

    Privzeto Visoke obrestne mere za depozite

    Obrestne mere za depozite dosegajo celo 5 %. Čeprav to ne pokrije slovenske inflacije se mi zdi, da so to precej visoke obrestne mere, ki jih niti obvezniški vzajemni skladi, kljub večjemu tveganju, ne dosegajo. Kakšne informacije o najugodnejših obrestnih merah bank so na tem mestu več kot dobrodošle !

  2. #2
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    226

    Privzeto

    Po moje je sedaj bolje vlagati v bančne depozite kot v obvezniške sklade. Pri banki imamo zagotovljen donos (sicer ne pozabiti, da lahko banka sama spremeni obrestno mero in to samo objavi na banki običajen način - torej lahko kadarkoli spremeni pogodbene obveznosti - seveda vse v skladu z zakonodajo in varčevalno pogodbo), hkrati pa je obdavčitev manjših zneskov (ki jih ima velika večina ljudi) pri banki neobdavčeno, dočim pri obvezniških skladih se plača 20% davka na kapitalski dobiček (seveda prvih pet let varčevanja, saj drugače verjetno nimamo denarja na banki, če imamo za daljši rok). Torej obvezniški skladi imajo manjši donos in še davek.

    Sicer je pomembno, za kakšen rok se varčuje, če za več kot eno leto, potem so že 5% in več obrestne mere. Glej na primer Delavske hranilnice:

    Dolgoročno vezana vloga je klasična oblika varčevanja, ki je zelo ugodna in še vedno predstavlja najbolj razširjeno obliko varčevanja.

    Pogoji za varčevanje v EUR:

    * nad 1 leto, obrestna mera 5,10 % nominalna,
    * "zlati depozit" nad 2 leti, obrestna mera 5,55 % nominalna,

    Hranilnica sprejema nenamensko vezane devizne vloge v najnižjem znesku 50,00 EUR.

    Če imate v hranilnici odprt osebni račun in poslujete s spletno banko, lahko klasične depozite sklenete hitro in enostavno kar preko spleta.

  3. #3
    Pridružen
    14.04.2008
    Odgovorov
    108

    Privzeto

    Tudi sama, v trenutnih razmerah, ob visokih obrestnih merah, denar veliko raje vložim v banko, kot pa v obvezniški vzajemni sklad... Ne vem, če tvegam, tvegam na polno, drugače sem pa raje "za zihr".

  4. #4
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    226

    Privzeto

    Pa ni samo to problem. Pri obvezniških skladih plačaš še davek na kapitalski dobiček.

  5. #5
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    226

    Privzeto

    Saj davek se plača tudi pri obrestih, če presežeš neko mejo (mislim, da je bila za lansko leto €1000), ki pa se tako ali tako vsako leto znižuje, tako da bo to kmalu postalo enakovredno, ker zdaj je zaenkrat še razlika pri majhnih zneskih.

  6. #6
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    226

    Privzeto

    Pier, se strinja, da če gre za velike zneske, si tudi pri bančnih depozitih obdavčen. Vendar obdavčitev ni v celoti. Najprej si za določen znesek obresti povsem neobdavčen, nad določenim zneskom pa se plača davek. Iz tega sledi, da se praktično kaj prida ne splača tvegati pri obvezniških skladih, vsaj za enkrat ne, dokler ne bo obdavčitev izenačena. Potem pa bo bolj zanimiva primerjava med bančnimi depoziti in denarnimi skladi. Pri denarnem skladu dobiš denar v 5 dnevih, pri bančnem depozitu, pa imaš vedno denar vezan za določeno obdobje.

  7. #7
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    778

    Privzeto

    DEPOZITNA EVFORIJA - I.

    RAZISKAVA O FINANČNIH SREDSTVIH IN PORABI GOSPODINJSTEV (HFCS) - 1.del:

    Nekaj osnovnih podatkov o projektu

    Uvod in namen raziskave
    Raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (Household Finance and Consumption Survey - v nadaljevanju HFCS) izvajajo vse države evro območja. Nekatere članice evropskega monetarnega sistema, kot je Slovenija, prvič, nekatere pa imajo že bogate izkušnje na tem področju (npr. Italija, Španija).

    Zbrani podatki bodo uporabljeni za raziskovanje in analize kot podpora denarni politiki pri odločanju v Evropski centralni banki in kot podpora centralnim bankam v Ekonomski in monetarni uniji za zagotavljanje finančne stabilnosti ter tako v korist vsem prebivalcem evro območja.

    Za raziskavo HFCS v Sloveniji je odgovorna Banke Slovenije, ki je del evropskega sistema centralnih bank. V njenem imenu jo izvaja podjetje VALICON d.o.o.

    Rezultati prve raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev

    Evropska centralna banka (ECB) je objavila rezultate prve raziskave (evro območja) o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (Household Finance and Consumption Survey – HFCS), ki predstavlja skupen projekt centralnih bank evro območja. Tri sodelujoče države so raziskavo opravile skupaj z statističnimi uradi. Referenčno leto je za večino držav 2010. V Sloveniji smo raziskavo izvedli konec leta 2010. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjen trenutek oz. na obdobje zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2009.

    Raziskava je tema prvih dveh številk novih Statistical Paper Series izdanih s strani ECB-ja.

    Ključni rezultati raziskave so:
    * 60,1% gospodinjstev v evro območju ima v lasti svoje glavno prebivališče – od teh je 19,4% prebivališč na hipoteko. Mediana[1] vrednosti lastniških bivališč je 180.300 EUR. V Sloveniji je bilo v letu 2010 81,8% lastnikov, od tega je 12,5% hipotek, mediana vrednosti pa je 100.900 EUR.
    * 23,1% gospodinjstev ima v lasti še druge nepremičnine, mediana vrednosti teh nepremičnin je 103.400 EUR. Za Slovenijo sta ti številki 23,2% in 52.400 EUR.
    http://www.ecb.europa.eu/home/html/r...r_hfcn.en.html
    Nazadne uredil zoran13 : 12.10.2013 ob 14:47

  8. #8
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    778

    Privzeto

    DEPOZITNA EVFORIJA - I.

    RAZISKAVA O FINANČNIH SREDSTVIH IN PORABI GOSPODINJSTEV HFCS - 2.del:

    * 75,7% gospodinjstev poseduje prevozna sredstva; mediana vrednosti je 7.000 EUR. V Sloveniji ima prevozna sredstva 80,4% gospodinjstev, mediana vrednosti pa je 3.000 EUR.
    * 96,4% gospodinjstev ima vloge (na vpogled ali varčevalne račune) v bankah (Slovenija 93,6%), medtem ko v prostovoljni pokojninski sistem/življenjsko zavarovanje nalaga 33% gospodinjstev (Slovenija 18,3%); vseh ostalih finančnih naložb ima tako v evro območju kot v Sloveniji manj kot 15% gospodinjstev.
    Imetje finančnega premoženja v evro območju je zelo odvisno od dohodka; v zgornjem dohodkovnem kvintilu[2] ima 26,5% gospodinjstev točke/delnice vzajemnih skladov in 24,4% delnice, s katerimi se trguje na borzah.
    * 43,7% gospodinjstev evro območja je zadolženih:
    23,1% s hipotekami, 29,3% pa z drugimi oblikami dolgov. Med zadolženimi gospodinjstvi je mediana vrednosti hipotek (68.400 EUR) precej večja od ostalih dolgov (5.000 EUR). V Sloveniji je bilo zadolženih gospodinjstev v letu 2010 44,5%; v tem 14,1% hipotek in 38,9% ostalih dolgov. Mediana vrednosti za hipoteke je znašala 6.600 EUR, za ostale dolgove pa 3.100 EUR
    Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu poznavanju Evrosistema glede gospodarske in finančne strukture gospodarstva evro območja. Informacije o porazdelitvi premoženja, dolgov in dohodka so posebej pomembni za boljše razumevanje monetarnih transmisijskih mehanizmov in vpliva makroekonomskih šokov na finančno stabilnost.

    Glavna značilnost raziskave HFCS je, da so v njej zajeti individualni podatki velikosti vzorca čez 62.000 gospodinjstev, ki so bili zbrani na harmoniziran način v 15 državah evro območja. Do sedaj so bili podatki o porazdelitvi premoženja in obveznosti gospodinjstev redki in težko primerljivi med državami evro območja.

    Prvo poročilo predstavlja metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor), drugo pa je pregled glavnih rezultatov prve raziskave HFCS. Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na naslovu:
    http://www.ecb.europa.eu/home/html/r...r_hfcn.en.html
    Nazadne uredil zoran13 : 12.10.2013 ob 14:47

  9. #9
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    778

    Privzeto

    DEPOZITNA EVFORIJA - II.

    JAMSTVO ZA BANČNE VLOGE

    Na podlagi Zakona o bančništvu (ZBan-1) so vlagateljem
    vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v RS
    zajamčene do višine 100.000 EUR.

    Pri izračunu zneska zajamčene vloge posamezne fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost, in samostojnega podjetnika, se upošteva skupno stanje vseh terjatev te osebe v evrih in tujih valutah do posamezne banke ali hranilnice na dan začetka stečajnega postopka, kar obsega terjatve do banke ali hranilnice na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita ter drugih pozitivnih stanj.

    V primeru začetka stečajnega postopka nad banko ali hranilnico bodo zajamčene vloge vlagateljem izplačane najkasneje v dvajsetih delovnih dneh (le izjemoma v tridesetih) v drugi banki - t.i. banki prevzemnici, ki jo bo določila Banka Slovenije.

    V zajamčeno vlogo so vključene tudi pripadajoče obresti na vloge, obračunane do dneva začetka stečajnega postopka nad banko, v skladu s pogodbo oziroma v primeru potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa v skladu s pogoji o izdaji tega imenskega vrednostnega papirja.

    Zajamčene vloge v tujih valutah bodo izplačane v evrih v protivrednosti po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka stečajnega postopka.

    Seznam bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji je dostopen na:
    http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in...asp?MapaId=147

    OBDAVČITEV DEPOZITOV

    http://www.durs.gov.si/si/davki_pred...nu_o_dohodnini
    Nazadne uredil zoran13 : 12.10.2013 ob 14:49

  10. #10
    Pridružen
    03.01.2008
    Odgovorov
    778

    Privzeto

    DEPOZITNA EVFORIJA - III.

    OBDAVČITEV DEPOZITOV - 1.del:

    Pojasnilo DURS, št. 4210-246/2009, 6. 1. 2010

    Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) so med drugim predmet obdavčitve tudi obresti od denarnih depozitov, dosežene pri bankah in hranilnicah. V nadaljevanju pojasnjujemo le davčno obravnavo obresti od denarnih depozitov, doseženih pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: obresti od denarnih depozitov). Davčna obravnava doseženih obresti od denarnih depozitov je odvisna od tega ali so dosežene v svojstvu:

    * fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti ali
    * fizične osebe, ki opravlja dejavnost,
    kar pojasnjujemo v nadaljevanju.

    1. Davčna obravnava obresti od denarnih depozitov fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti oziroma v poslu, na podlagi katerega se izplačujejo obresti, nastopa kot fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti

    Po III.6.1. poglavju ZDoh-2 (Obresti) se med drugim obdavčujejo tudi obresti od denarnih depozitov, če jih dosega fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti oziroma se pri sklepanju pogodbe o denarnem depozitu izkazuje kot fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti. Pri tem naj pojasnimo, da se dohodnine ne plačuje od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled (2. točka 82. člena ZDoh-2). V primeru, ko so sredstva na transakcijskih računih določene ciljne skupine obrestovana po višji obrestni meri, kot velja za ostale komitente, gre po vsebini za obresti, primerljive obrestim od vezanih denarnih sredstev ali varčevanja pri bankah in hranilnicah. V teh primerih se celoten znesek doseženih obresti obdavčuje kot obresti, dosežene od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU. Pojasnilo v zvezi z navedenim je na voljo na spletnih straneh Davčne uprave RS.

    http://www.durs.gov.si/si/davki_pred...nu_o_dohodnini
    Nazadne uredil zoran13 : 12.10.2013 ob 14:56

Pravila odgovarjanja

  • You may not post new threads
  • You may not post replies
  • You may not post attachments
  • You may not edit your posts

Domov Vstopna stran Pregled skladov Statistike Filter skladov Primerjava skladov Pristop k skladom

Copyright © 2010 Vzajemci d.o.o. Vse pravice pridržane

Kontakti

Vzajemci, finančno in poslovno svetovanje
Litostrojska c. 44e, 1000 Ljubljana
tel: 01/2809-161, 040/528-687, 041/632-434
fax: 01/2809-162
e-pošta: info@vzajemci.com
Svetovalni telefon: 080 35 08