080 35 08Naložbeno svetovanje

Moj izbor skladov

Osebni portfelj

Krovni skladi


1.Uvedba krovnih skladov

S 1. januarjem 2009 so začeli delovati krovni skladi, ki omogočajo veliko ugodnosti za nove in obstoječe vlagatelje v vzajemne sklade. Leto 2009 s prihodom krovnih skladov tako za slovenski trg pomeni svojevrsten mejnik, saj razvoj krovnih skladov vlagateljem ponuja večjo fleksibilnost pri upravljanju naložb v vzajemnih skladih in optimiziranje naložbene strategije. Krovne sklade je oblikovala večina družb za upravljanje. Če vas zanima aktualen seznam krovnih skladov, pokličite brezplačni naložbeni telefon Vzajemcev 080 35 08.

Poglejmo torej definicije krovnega sklada in podsklada krovnega sklada: Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov različnih naložbenih politik, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Krovni sklad ni pravna oseba in predstavlja premoženje, ki ga upravlja družba za upravljanje v skladu z načeli razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov.

Podsklad krovnega sklada pa predstavlja ločeno premoženje v lasti imetnikov investicijskih kuponov podsklada (vlagateljev), vloženo v različne oblike finančnih naložb in razdeljeno na enake dele – enote premoženja, katerih vrednost je na zahtevo vlagatelja izplačljiva iz tega premoženja. Podsklade krovnega sklada upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov.

Pomembno za vlagatelje je sledeče: preoblikovanje obstoječih vzajemnih skladov v podsklade in njihova združitev v krovni sklad ne vplivata na vrednost enot premoženja (VEP) vzajemnih skladov oziroma podskladov.

Krovni skladi izzivajo dosedanjo naložbeno paradigmo "kupi in drži", ki je po rezultatih empiričnih raziskav do zdaj prinašala višje donose enakega naložbenega portfelja v primerjavi s pogostejšim spreminjanjem naložb (predvsem zaradi obdavčitve prehodov med skladi). Vendar pa krovni skladi ne smejo postati špekulativno orodje za lovjenje vrhov oziroma odbojev, temveč način strateškega prilagajanja portfelja spremembam osnovnih naložbenih kriterijev: časovnega horizonta, odnosa do tveganja ali osebne situacije (premoženjski status).

2. Obdavčitev prehodov med podskladi krovnega sklada

Stopnje obdavčitve vzajemnih skladov ostanejo nespremenjene.

Odbobje lastništva točk:
- do 5 let 20 odstotkov,
- do 10 let 15 odstotkov,
- do 15 let 10 odstotkov,
- 20 let neobdavceno.

Sprememba pri obdavčitvi je neobdavčen prehod med podskladi krovnega sklada: pri prehajanju med podskadi istega krovnega sklada oziroma zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se kot čas pridobitve investicijskega kupona upošteva datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu s pravili ZDoh-2. Za nabavno vrednost pa se upošteva nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 126. členom ZISDU-1B, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave v okviru prehajanja med podskladi istega krovnega sklada.

Če družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka te podtočke, je pri zamenjavi ali unovčenju takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve prvega investicijskega kupona.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Davčni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja krovni vzajemni sklad. Družba za upravljanje je dolžna vlagatelje (zavezance) v 15 dneh po zamenjavi investicijskih kuponov pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.

3. Prednosti krovnih skladov

Glavna prednost krovnega sklada je za vlagatelja že omenjeni odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega v okviru istega krovnega sklada (znotraj iste DZU) odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček. Do sprejetja nove zakonodaje in ustanovitve krovnega sklada se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se po novem plača le ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Primer: Aktivni vlagatelj, ki kupuje in prodaja posamezne naložbe (na primer delniške vzajemne sklade), v povprečju le-te zamenja vsaka tri leta. To pomeni, da bi v 15 letih varčevanja to storil petkrat. Dejansko bi bil vsakič obdavčen po 20-odstotni davčni stopnji. Medtem ko bi bil vlagatelj, ki bi naložbe v enakem obdobju zamenjal v okviru krovnega sklada, bil po 15 letih obdavčen zgolj enkrat in to po petodstotni davčni stopnji.

Z vidika upravljanja naložbenega portfelja pa krovni skladi prinašajo večjo fleksibilnost pri upravljanju portfelja vzajemnih skladov in optimiziranju naložbene strategije prav zaradi neobdavčenega prehajanja med poskladi krovnega sklada. Fleksibilnost neobdavčenega prilagajanja portfelja ima še večjo vlogo v obdobjih visoke volatilnosti na trgih. Prav tako je možno v obdobjih rasti portfelj prilagoditi začasni agresivnejši naložbeni strategiji: na primer povečanju sredstev v delniške sklade, "vroče" sektorje in tako dalje. Posledično bodo krovni skladi nagrajevali dobro obveščenost o gibanjih trgov, saj bodo dobro informirani vlagatelji aktivneje spreminjali naložbeno strukturo portfelja vzajemcev.
 

Oglasno sporočilo

Domov Vstopna stran Pregled skladov Statistike Filter skladov Primerjava skladov Pristop k skladom

Copyright © 2017 Vzajemci d.o.o. Vse pravice pridržane