Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji.

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako svoje prihranke dvignete.

Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU), ki zaposljuje strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečati premoženje sklada. DZU z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe.

Tega ne ve nihče. Govorimo lahko o preteklih donosih, ki pa niso garancija za prihodnost. Bodoči donosi so odvisni od mnogih dejavnikov kot npr.:

· splošnih gospodarskih gibanj v prihodnosti,

· naložbene strukture vzajemnega sklada,

· dobe varčevanja,

· sposobnosti upravljavca,

· sreče pri izbiri vzajemnega sklada.

Dolgoročni povprečni letni donosi vzajemnih skladov v svetu se gibljejo med 6 in 15 %, kar jih po donosu uvršča ob bok nepremičninam in delnicam.

Upravljavska provizija se obračunava vsak dan od čiste vrednosti vzajemnega sklada. Čisto vrednost se izračuna tako, da se sešteje vrednosti vseh naložb vzajemnega sklada, odšteje pa morebitne obveznosti in rezervacije vzajemnega sklada. Družba za upravljanje si lahko od te vrednosti vsak delovni dan izplača upravljavsko provizijo, ki znaša (po starem zakonu ZISDU) največ 2 % deljeno s številom delovnih dni v letu (npr. (2/248) %, če je 248 delovnih dni v letu). Po novem zakonu ZISDU-1 višina provizije z zakonom ni omejena navzgor, je pa vnaprej znana in zapisana v pravilih upravljanja sklada.

Vsota "dnevnih" upravljavskih provizij (dnevnih v narekovaju, ker ta pojem ne obstaja) je enaka 2 % povprečne čiste vrednosti vzajemnega sklada na letnem nivoju (npr. 2 % od vsote čiste vrednosti 1. delovnega dne, plus 2 % od ČVS 2. delovnega dne, ... do plus 2 % čiste vrednosti zadnjega delovnega dne, deljeno s številom delovnih dni).

Če družba za upravljanje objavi, da je letni donos vzajemnega sklada znašal na dan X npr. 20 %, potem je to podatek, ki že vsebuje upravljavsko provizijo (je že bila odšteta).

Upravljavska provizija je določena v pravilih upravljanja sklada in ponavadi znaša okoli 2 %.

Po ZISDU-1 lahko premoženje vzajemnega sklada bremenijo naslednji stroški:

1. stroški posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (provizije in drugi stroški, ki jih je treba v zvezi z nakupom oz. prodajo plačati organizatorju organiziranega trga vrednostnih papirjev, klirinškodepotni družbi in borznemu posredniku),
2. stroški za provizije in druge stroške, ki jih je na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 61. člena ZISDU-1 treba plačati klirinškodepotni družbi,
3. stroški plačilnega prometa,
4. stroški revidiranja letnega poročila vzajemnega sklada,
5. stroški obveščanja imetnikov investicijskih kuponov po ZISDU-1
6. stroški v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 57. člena (tožba proti skrbniku) in drugega odstavka 58. člena ZISDU-1 (tožba proti tretjim osebam),
7. davki in druge davščine v zvezi s premoženjem vzajemnega sklada oziroma s prometom s tem premoženjem,
8. stroškov skrbniških storitev skrbnika.