Nadaljne, sicer omejene, rasti delniških trgov ne moremo izključiti. Bodoči trend globalnih delniških trgov zna torej določiti eden izmed dejavnikov kot so npr. volitve v ZDA, nadaljne odločitve FED-a, geopolitična trenja v Siriji ali težave evropskih bank.
V novi tedenski rubriki bomo preučevali tržna tveganja, katerih se morajo vlagatelji zavedati pri upravljanju svojega premoženja. Pričujoče analize se bodo opirale na zanesljive podatkovne vire in ponudile razumljive interpretacije, kar bo pripomoglo k realni oceni naložbenih tveganj.
Navkljub temu, da se tokratna analiza osredotoča na stanje delniških trgov, je potrebno pred tem analizirati trenutno stanje globalnega gospodarstva.
Nizka gospodarska rast in nizke obrestne mere so utež za vratom delniških trgov
Finančne institucije razvitih gospodarstev, ki se soočajo z večjim številom cikličnih in sistemskih izzivov, se morajo prilagoditi gospodarskemu okolju, katerega zaznamuje nizka gospodarska rast in nizke obrestne mere. Rekordno nizke obrestne mere znižujejo dobičkonosnost bank, kar še dodatno znižuje njihovo sposobnost podpiranja gospodarske rasti. Z velikimi težavami se soočajo evropske banke, ki potrebujejo strukturne reforme in boljše sistemsko upravljanje. Nizke obrestne mere ne povzročajo težav zgolj bankam, ampak ogrožajo tudi pokojninske sisteme, ki morajo za dosego izplačilnih kvot in potrebnih ciljnih donosnosti sprejemati vse višja naložbena tveganja. Nizke, ponekod že negativne, obrestne mere torej povečujejo pritisk na pokojninske sisteme, ki so na razvitih trgih že tako vse bolj obremenjeni zaradi negativnih demografskih trendov vse starejšega prebivalstva.
Poglejmo sedaj dejavnike tveganj, s katerimi se soočajo svetovni delniški trgi. Pri tem smo pozorni na prepoznavanje posamičnih tveganj, ki so na visokih nivojih, da lahko nato skušamo oceniti, kdaj bi se lahko ta teoretična tveganja udejanila na trgih.
Nivoji vrednotenj
Potem, ko so se vrednotenja znižala v začetku letošnjega leta, se sedaj približujejo nivojem iz let 2007-2008, medtem ko so nivoji iz leta 2015, kjer se je začel zadnji upad, že preseženi. Navkljub temu, da smo blizu najvišjih nivojev zadnjih desetih let, vrednotenja ostajajo daleč pod vrhom iz leta 2000. A tudi v letih 2007-2008 vrednotenja niso bila višja od sedanjih, medtem ko je bil padec v letih 2008-2009 precejšen.
Spremembne v nivojih vrednotenj
Shillerjev P/E kazalec je resda dober indikator tveganj, ki pa ne pove veliko o času možnih realiziranj posamičnih tveganj. Zato je smiselno pogledati spremembe v nivojih vrednotenj v času, namesto absolutnih vrednosti.
Iz grafa je razvidno, da po določenem času (7 do 10 mesecev), ko so vrednotenja negativna, delniški trgi začnejo beležiti negativni trend.
"Buffetov" indikator
Warren Buffet pravi, da gre za enega njegovih najljubših indikatorjev, ki primerja vrednost vseh podjetij na trgu z velikostjo gospodarstva (ZDA).
Iz grafa je razvidno, da smo že nekaj časa nad nivoji izpred začetka zadnje krize. Vendar pa je zaznati znižanje pod najvišjo zadnjo vrednostjo, doseženo na dan 30.3.2015.
Omejena nadaljna rast delniških trgov je možna, a ne zelo verjetna
Trgi so resda blizu novih rekordnih vrednosti, a možnosti omejene nadaljne rasti delniških trgov ne moremo povsem izključiti.
Po drugi strani pa so vsi navedeni dejavniki tveganj na zgodovinsko visokih nivojih, kar je vsekakor razlog za skrbno spremljanje gibanj trgov kot tudi razvoja nadaljnih dogodkov v zvezi z volitvami v ZDA, nadaljnimi odločitvami FED-a, geopolitičnih trenj v Siriji ter možnih problemih evropskih bank.
Na sedanjih nivojih delniški trgi, za obrat trenda, potrebujejo zgolj enega od navedenih katalizatrojev. Zato tistim, ki ste še vedno investirani na delniških trgih, svetujemo previdnost.
V primeru vprašanj pišite na [email protected].
