Pričakovanja analitikov glede tega, kdaj se bomo postavili nazaj na noge, se časovno gibljejo na okoli 6 mesecev. To bi pomenilo, da bi v roku dobrega pol leta doživeli eno globljih recesij in enega izmed hitrejših okrevanj, kar bi bil zgodovinski unikat.
Prispevek je bil objavljen v časniku Večer.
Če so dogodki preteklih let pokazali, da zunanji šok za gospodarstvo predstavlja le kratkoročno oviro, smo se tokrat znašli v nenavadnem položaju. Obstaja visoka verjetnost, da bomo o letu 2020 govorili tako o enem najhitrejših padcev gospodarske aktivnosti kot tudi o enem izmed najhitrejših okrevanj v zgodovini.
Analitiki v Evropi v začetku leta še nismo pripisovali velikega pomena dogajanju na Kitajskem. A tako kot je značilno za "črnega laboda", je tudi ta prišel nepričakovano, ima zelo velik vpliv in je za nazaj zelo enostavno razložljiv. Pa vendar nas je vse skupaj ujelo nepripravljene.
Za vlagatelje z dobrimi živci
V trenutku pisanja prispevka lahko trdim, da smo na svetovnih borzah po 11 letih vstopili v medvedji trg. Najvišje padce so v letošnjem letu beležili vlagatelji na grški in avstrijski borzi, s padci v višini skoraj 40 odstotkov. Ostale borze pa so v povprečju beležile med 25- in 30-odstotno znižanje delniških indeksov. Borze na Balkanu so presenetljivo med tistimi, ki jih je dogajanje še najmanj prizadelo, saj so padci na teh borzah znašali okoli 20 odstotkov.
Ali smo že videli dno ali ne, je prezgodaj reči. Je pa precejšnja verjetnost, da večjim padcem ne bomo več priča, saj imajo trenutne vrednosti že vračunane veliko slabše razmere in zelo globoko recesijo. Za vlagatelje z dobrimi živci zato trenutno stanje predstavlja priložnost, z upoštevanjem dejstva, da se na trg podajo postopoma in ne naenkrat. Obvezno pa se naj vlagatelji izogibajo paničnim prodajam in se pred spremembami posvetujejo s strokovnjakom.
Pred nami je zelo zahtevno obdobje
Kot je značilno za "črnega laboda", je tudi ta prišel nepričakovano, ima zelo velik vpliv in je za nazaj zelo enostavno razložljiv. Pa vendar nas je vse skupaj ujelo nepripravljene.
Postalo je jasno, da bo svetovno gospodarstvo v drugem četrtletju zdrsnilo v globoko recesijo. Še najbolj optimistične napovedi govorijo o okoli 3-odstotnem padcu gospodarske rasti. Pri upoštevanju dejstva, da bo večji del tega padca padel na le dva meseca letošnjega leta, lahko sklepamo, da je pred nami zelo zahtevno obdobje. Pričakujemo lahko dogajanje, primerljivo s tistim, ki bi ga spremljali ob nastanku depresije. Proti koncu leta pa bomo zelo verjetno že govorili o najhitrejšem okrevanju v zgodovini. Pričakovanja analitikov glede tega, kdaj se bomo postavili nazaj na noge, se časovno gibljejo na okoli 6 mesecev. To bi pomenilo, da bi v roku dobrega pol leta doživeli eno globljih recesij in enega izmed hitrejših okrevanj, kar bi bil zgodovinski unikat.
Celotna gospodarstva v hibernaciji
Ukrepi svetovnih vlad in centralnih bank so v odzivu na dogajanje že danes presegli ukrepe, ki jih je svet lahko spremljal po 2. svetovni vojni. Gre za prvi tovrsten primer v zgodovini, ko se celotna gospodarstva nahajajo tako rekoč v hibernaciji, centralne banke pa nudijo podporo pri ohranjanju pri življenju, dokler ne prebrodimo nevarnosti. Države bodo morale hitro zagnati gospodarsko aktivnost, ko bo nevarnost mimo. V vmesnem času pa je na vladah, da čim bolj olajša prehod iz hibernacije do še bolj optimalnega delovanja kot prej. Žal je že postalo jasno, da brez žrtev tudi med podjetji ne bo šlo, bodo pa na srečo pogoji za tiste, ki preživijo prihodnje tri mesece, izjemni.
Znašli se bomo v drugačnem svetu
Vlada je tista, ki bo morala poenostaviti poslovanje podjetij. Vsi se nahajamo v istem bazenu, zato bi bilo zelo neodgovorno vzpostavljati dodatne omejitve, saj bodo le-te negativno vplivale na vse nas. Ne glede na dogajanje bomo govorili o nekaj deset tisoč novih brezposelnih in če le-tem omogočimo hitrejšo ponovno zaposlitev, bomo lahko krizo prebrodili še močnejši.
Jasno je, da se bomo po trenutni krizi znašli v novem svetu, ki bo drugačen od tistega, ki smo ga bili vajeni do sedaj. Če bomo izkoristili ponujene priložnosti ali pa zapadli v negativno spiralo, bo odvisno od nas samih in naše pripravljenosti na prihajajoče spremembe.
