Sprijazniti se z izgubo je lahko boleče. Toda izogibanje realizaciji izgub je lahko še bolj.
Po poročanju Morningstarja so vlagatelji iz ameriških delniških skladov v tem letu izplačali 14 milijard dolarjev sredstev več kot so jih vložili. Čeprav se številka na prvi pogled zdi visoka, ne smemo pozabiti, da gre za ZDA, katerih industrija vzajemnih skladov predstavlja 55 odstotkov vseh svetovnih naložb v vzajemnih skladih. V vzajemnih skadih naj bi imeli vloženih več kot 13 tisoč milijard ameriških dolarjev (okoli 10 tisoč milijard evrov), medtem ko imamo v Sloveniji vloženih nekaj manj kot 2 milijardi evrov. Tako se številka 14 milijard niti ne zdi več tako visoka, saj predstavlja manj kot pol odstotka vseh naložb ameriških delniških skladov.
Povedano z drugimi besedami - medtem, ko so se nekateri vlagatelji sprijaznili z izgubami, jih večina še vedno vztraja pri nedonosnih naložbah. To bi se lahko kaj hitro izkazalo za napako.
Izogibanje realizaciji izgub je lahko boleče
Raziskava, objavljena že leta 1998, glede vedenjskih financ je pokazala, da ima posamezni vlagatelj več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal boljšo delnico ali sklad - obenem pa se v večini primerov v povprečju izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za bolj donosne od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga.
Zakaj se to dogaja? Prodaja naložbe, ki prinaša izgubo, za posameznika v večji meri predstavlja emocionalno izgubo in ne finančno. Enkrat, ko prodaš pod ceno, ki si jo plačal, ne moreš več reči: »Naredil sem pametno potezo. Vrednost bo še zrasla.«
Vlagatelji pa niso edini, ki se spopadajo s takimi težavami. Tudi upravljavci, pravi raziskava, se spopadajo s podobnim razmišljanjem. Glede na raziskavo je razvidno, da upravljavci, ki se otepajo nedonosnih delnic, v povprečju dosegajo za štiri odstotne točke letno slabši rezultat, kot tisti, ki brez težav prodajo naložbo, ki prinaša izgubo.
V članku »Cramer: Ljubite delnico, dokler vam prinaša denar,…« (Vzpon.si, November 2010) je avtor zapisal: »Vložili ste veliko svojega časa, truda, znanja in izkušenj v analiziranje posamezne naložbe, zaradi česar ste si ustvarili »zgodbo«, v katero verjamete in na podlagi katere ste izbrali naložbo. Čeprav ste opravili domačo nalogo, kar vas uvršča med tisto manjšino vlagateljev, kateri ne pripada laskavi naslov ovca in ki se zaveda in razume, da je vlaganje na kapitalske trge vedno povezano s tveganji, ste lahko v nevarnosti. V kolikor ste preveč prepričani v svoj prav, ker je to vaša lastna zgodba in ste na nek način celo čustveno navezani in ponosni na izbiro, ste na dobri poti, da boste na koncu ustvarili izgubo.« Čustvena navezanost na delnico ali sklade je nič drugega kot človeški ego in potreba po »imeti vedno prav.«
S podobnimi problemi se soočajo vsi - od vlagateljev začetnikov do profesionalcev -, ki dnevno trgujejo na kapitalskih trgih. Tudi gradbena podjetja in banke, s tem ko se otepajo svojih nepremičnin in slabih naložb in likvidirajo dobre. Vse žene razmišljanje »Naredil sem pametno potezo. Vrednost bo še zrasla.«
Položaj se ne obrne vedno v prid
Pri eni raziskavi so šli znanstveniki še dlje - ljudi so dali ležati v aparaturo, ki slika možgane in njihovo dejavnost. Medtem so se morali odločati o tem, ali prodati ali kupiti naložbo, katere vrednost se je ves čas naključno spreminjala. Raziskovalci so se osredotočili predvsem na del možganov, ki se odziva na veselje oz. na nagrajevanje, še posebej tisto nepričakovano.
Ko je bila vrednost naložbe v minusu in se nato dvignila nad gladino, so opazili, da je bila aktivnost v tem delu možganov zanemarljiva. Veliko udeležencev je reklo, da so upali, da se bo cena dvignila. Rezultati kažejo na to, da so udeleženci raziskave ne samo upali ampak pričakovali, da se bo cena dvignila. Zato, ker so dobili to, kar so pričakovali, se tisti del možganov ni odzval. Tako lahko sklepamo, da veliko vlagateljev, ki izgublja denar, avtomatsko - upravičeno ali ne - sklepa, da se bo položaj brez dvoma obrnil njim v prid.
Kako se izogniti napačnim odločitvam?
Napačnim odločitvam se lahko tudi izognete. Prvo, poiščite drugo mnenje: od finančnega svetovalca ali kakšnega izkušenega vlagatelja, ki mu zaupate. Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z zadostnim znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Poleg tega se naložbeni strokovnjaki čustveno ne vežejo na premoženje strank in tudi zaradi tega premoženje upravljajo bolj uspešno.
Skrb zbujajoč je podatek, da 57 odstotkov Slovencev sebe oziroma partnerja vidi kot zadosten vir informacij za upravljanje z osebnimi financami (Vezovišek, 2011). Po omenjeni raziskavi ima le 19 odstotkov anketirancev osebnega finančnega svetovalca, kar kaže izredno slabo finančno kulturo Slovencev.
Začnite meriti, koliko časa držite naložbe, ki prinašajo izgubo in koliko časa držite naložbe, ki prinašajo dobiček. Če držite tiste, ki delajo izgubo dalj časa, si določite en datum, na katerega boste vsakoletno realizirali morebitne izgube.
Najprej pa se obrnite na svojega finančnega svetovalca!
Akcija za bodoče stranke Skupine Vzajemci!
Oktober je mesec varčevanja, ki se na zadnji dan 31.10. končna z svetovnim dnem varčevanja. Letos bomo naše uporabnike razveselili tudi Vzajemci. Vsi, ki boste oktobra z družbo Vzajemci, d.o.o. sklenili pogodbo o finančnem svetovanju, boste eno leto brezplačno deležni naših premium storitev.
S sklenitvijo vam bomo priskrbeli svojega finančnega svetovalca, ki bo skrbel za:
• pregled obstoječega naložbenega portfelja
• izdelavo in predstavitev predloga portfelja
• mesečno spremljanje portfelja
• davčno optimizacijo
• pomoč pri izdelavi napovedi davka na kapitalske dobičke
• obveščanje o dogajanjih in priložnostih na finančnih trgih
Za več informacij pišite na [email protected].
Prijavite se na prejemanje e-novic Vzajemci.com
