Nesreca na naftni vrtini British Petroleuma v Mehiškem zalivu v prvi polovici 2010 je zacasno omejila odprtja novih globokomorskih naftnih vrtin v priobalnem pasu ZDA. To pa ni prizadelo mocne rasti števila kopenskih naftnih in plinskih vrtin v tej državi, celo nasprotno, v 2010 se je število tovrstnih vrtin vec kot podvojilo in doseglo rekordno raven.
Poleg že omenjene zacasne omejitve odpiranja novih vrtin v priobalnem pasu ZDA, sta bistven vpliv na takšen porast imela dva dejavnika. Prvi je uvedba inovativne tehnologije horizontalnega vrtanja oz. hidravlicnega frakcioniranja. Le ta je v zadnjih desetih letih za razliko od dosedanje klasicne vertikalne tehnologije, bistveno povecala izkoristek in s tem ekonomicnost pridobivanje nafte in zemeljskega plina na podrocjih bogatih s t.i. naftnimi skrilavci. Drugi dejavnik je bil porast cene surove nafte v letu 2010 in napovedi za njeno nadaljnjo rast, ki je ob že omenjeni izboljšani ekonomiki le še dvignila donosnost. Tako se ob izboljšani ekonomiki in trenutnih cenah nafte mnogim proizvajalcem naložba v naftne vrtine na teh obmocjih povrne že v obdobju med poldrugim in tremi leti. Ob upoštevanju pricakovane rasti cene surove nafte v prihodnjih letih, racunica postane le še bolj ugodna.
Glede na navedeno zagotovo drži, da bodo zmagovalke povecanega pridobivanja nafte in zemeljskega plina iz naftnih skrilavcev vsekakor družbe, ki imajo v lasti oz. zakupu najvecje površine na obmocjih ZDA, bogatih z naftnimi skrilavci, kot sta npr. Haynesville Shale v zvezni državi Louisianin in Bakken Shale na podrocju zveznih držav Severna Dakota in Montana. Tovrstne družbe predstavljajo privlacno prevzemno tarco za marsikatero veliko naftno družbo. Takšno trditev podpirajo tudi dejanski dogodki, saj so velike naftne družbe s prevzemi ali nakupi deležev v tovrstnih družbah pricele že v 2010. Tako je npr. najvecja svetovna naftna družba, ExxonMobil v lanskem letu prevzela družbo XTO Energy, ki je imela velik delež nahajališc na navedenih obmocjih. Kljub vsem prevzemnim pricakovanjem pa velja poudariti, da bodo skupna partnerska podjetja množicnejša oblika udeležbe velikih naftnih družb na obmocjih, bogatih z »naftnimi« skrilavci, kar je financno ugodneje kot potencialni prevzemi. Tako je npr. družba Chesapeake Energy s prodajami deležev v skupnih podjetjih, ki imajo v lasti oz. zakupu obmocja bogata s skrilavci, v zadnjih dveh letih zaslužila 10,8 mrd USD. Vsekakor je smer prestrukturiranja velikih ameriških naftnih družb jasna, saj je npr. lani družba Devon na trg ponudila za 7,5 mrd USD svojih naložb v globokomorskih nahajališcih v tujini z namenom osredotocenja na ameriška obmocja z naftnimi skrilavci.
Podobne nacrte ima tudi družba Hess Corp., ki je sredstva za naložbe v nove vrtine glede na lansko leto povecala za 44 % na 5,6 mrd USD, od cesar bo vec kot polovico, 3 mrd USD namenila za razvoj vrtin na podrocju ZDA. Tako bo družba letos npr. na obmocju Bakken Shale podvojila število vrtin na 15. Konec 2010 je ta družba prevzela tudi družbo American Oil & Gas in odkupila velike površine zemljišc na tem podrocju, s cimer je postala druga najvecja lastnica zemljišc na tem obmocju. Kljub privlacnim nacrtom omenjenih velikih družb pa velja vlagatelje opozoriti, da bodo najboljše donose dosegli z naložbami v manjše družbe, ki imajo v lasti zemljišca na omenjenih obmocjih, saj bodo le te dosegle bistveno višje dvige obsega proizvodnje, kot že omenjene velike družbe.
