Tuja vlaganja v Indonezijo so se v letu 2010 zvišala za 60 odstotkov, analitiki Deutsche Banka pa so državo označili za »Brazilijo v začetku devetdesetih«.
"Danes je lepo živeti v Indoneziji"
Redkim turistom po Indoneziji, katerim uspe priti dlje od Balija, poide sapa ob pogledu na finančni center v strogem središču Jakarte. Pogled, ki ne zaostaja za pogledom na stroga središča Bangkoka ali Hong Konga, razkrije eksplozivni potencial gospodarskega razvoja Indonezije, ki z 230 milijoni prebivalcev, živečih na več kot 17 tisoč otokih, predstavlja največje gospodarstvo Jugo vzhodne Azije. Tuja vlaganja so se v letu 2010 zvišala za 60 odstotkov, analitiki Deutsche Banka pa so državo označili za »Brazilijo v začetku devetdesetih«. Ayu, 36 letna lastnica nepremičninskega podjetja, ki zelo uspešno trži počitniške nepremičnine na Baliju in Lomboku pravi: »Danes je lepo živeti v Indoneziji, lepo je biti Indonezijec.«
V desetletju z dna visoko proti vrhu
Pred več kot 10 leti je bila situacija povsem drugačna. Indonezija je v obdobju azijske finančne krize doživela skorajšnji finančni zlom, katerem sta botrovala sesutje vrednosti rupija in nepremičninskega trga. V tistem času je veliko Indonezijcev zaradi strmega padca vrednosti rupije izgubilo velik del premoženja. Sledilo je obdobje socialnih nemirov in napadov islamskih skrajnih sil, najbolj odmeven je bil bombni napad leta 2002 v Kuti na Baliju, kjer je umrlo več kot 200 ljudi. V tistem času so tuji investitorji dobesedno bežali iz države. Indoneziji je navkljub vsemu v slabem desetletju uspel preboj na globalni zemljevid najperspektivnejših svetovnih gospodarstev. Ena naravno najlepših in kulturno najbolj raznovrstnih držav se tako kaže tudi v luči izrednega gospodarskega potenciala.
Dežela prihodnosti, zanimiva za tuj kapital
Danes sta nizka stopnja zadolženosti in visoka gospodarska rast ključna dejavnika za vračanje tujih investitorjev v Indonezijo. Država je v zadnjih petih letih beležila povprečno letno gospodarsko rast okoli 6 odstotkov, takšna je tudi napoved analitikov Deutsche Banka za leto 2011. Poleg tega si v prizadevanjih za čim boljšo oceno mednarodnih rating agencij za cilj postavljajo znižanje proračunskega primanjkljaja s sedanjih 2 odstotkov na 1,4 do 1,6 odstotka BDP. Kar se že odraža v zelo dobrih ocenah kreditnega tveganja s strani agencij Fitch in Moody. Naslednja postavka na katero pogosto stavijo analitiki je visoka domača potrošnja, saj Indonezija z 230 milijoni prebivalcev predstavlja četrto največjo državo na svetu in državo z največ prebivalci v Jugo vzhodni Aziji. Ob pospešeni gospodarski rasti in vse višji kupni moči 230 milijonskega domačega trga se je potrošnja v zadnjih desetih letih zvišala za kar 4 in pol – krat. Deutsche Bank nadalje izpostavlja tudi rast aktivnega prebivalstva, katerega delež naj bi se zviševal še vsaj nadaljnih 15 let. Če naštetem dodamo še obsežne vire surovin, kot so železova ruda in soja, postanejo razlogi za vrnitev tujih institucionalnih investitorjev povsem jasni. Samo v zadnjem letu Indonezija beleži 30 odstotno rast neposrednih tujih investicij.
Nezakriti obraz revščine in korupcije
Navkljub vsem potencialu se za bleščečimi neonskimi napisi Mercedes Benza, Louis Vuittona in podobnih še vedno skriva obraz revščine in korupcije, ki sta zelo prisotni v vsakdanjiku Indonezije. Navkljub uradnem boju oblasti z korupcijo, ta še vedno ostaja eden večjih problemov, kar se najbolj odraža na področju infrastrukture. Država nujno potrebuje boljše oz. novo omrežje cest, avtocest in pristaniških luk. Poleg tega navkljub močni gospodarski rasti slabih 15 odstotkov prebivalstva še vedno živi pod pragom revščine, demografsko mlado državo pesti problem pomanjkanja zaposlitev za mlade.
Navkljub vsem težavam hitri razvoj in trend vračanja tujega kapitala dajeta upanje za lepo prihodnost države, ki se trenutno nahaja med najbolj zanimivimi za vlaganja.
