Najprej finančna, zatem pa še gospodarska kriza ni prizadela le državnih proračunov in bankirjev. Najbolj so jo začutili srednji in nižji sloj prebivalstva, ljudje, ki so poprej imeli stabilne službe in dohodke, a so po letu 2008 ostali brez njih.
Veliko takih primerov je mogoče najti kjerkoli po svetu in zgodbe v drugih delih sveta so v resnici skorajda enake zgodbam v Sloveniji. Eden takih je Joe Burklund iz ameriške Iowe, ki je leta 2009, po 30-tih letih delovne dobe, ostal brez službe v marketinškem oddelku. Pri nas je podobna zgodba zakrožila pred tedni, ko je šlo za delavce iz Primorja, ki so prav tako mislili, da se bodo lahko mirno upokojili v službi pri podjetju, za katerega so delali celo življenje. Burklund je do takrat služil 65.000 dolarjev letno, potem pa kot brezposeln v nekaj letih ostal povsem brez svojih prihrankov, ki jih je čuval za stara leta. Da bo lahko preživel je bil potem prisiljen sprejeti službo v špeceriji, kjer pa plača niti približno ni taka kot pred tem. Možakar je imel še srečo, da je sploh dobil delo.
Starejši ko je »bankrotiran« vlagatelj, večja je težava
Po podatkih ameriških Zveznih Rezerv so finančni prihranki gospodinjstev, ki izključujejo nepremičnine, od leta 2007 do zadnjega četrtletja 2011 padli iz 57.000 milijard na 49.000 milijard dolarjev. Študija agencije Public Policy Institut, ki se ukvarja z življenjem starejših Američanov, pravi, da je v recesiji 2007-09, kar četrtina Američanov starih nad 50 let izgubila vse svoje prihranke. 43-tim odstotkom vprašanih iz te skupine pa so prihranki občutno padli. To je statistika za ameriške investitorje na borzi, ki so verjetno vlagali na tamkajšnje trge. Toda, Amerika niti ni toliko padla. Le predstavljamo si lahko kakšni so podatki iz držav Južne Evrope in tudi Slovenije, kjer so se delnice tako pocenile, da so vlagatelji v Slovenijo in na Balkan ostali skorajda brez prebite pare. Dejstvo je, da starejši ko je »bankrotiran« vlagatelj, večja je težava.
Za to skupino ljudi je, poleg tega, problem s prekvalifikacijo in novo zaposlitvijo, saj so »prestari« in jih firme smatrajo kot nezanimive v smislu investiranja v njihovo izobraževanje.
Statistika bržkone niti v Sloveniji ni kaj dosti drugačna. Dodati velja, da je poleg starejše populacije najbolj prizadeta mladina, ki brez tehničnih ali podobnih kvalifikacij težko pride do službe, še manj do redne zaposlitve.
Glavna težava je v tem, da se situacija tako v Evropi kot v ZDA še ne bo kmalu popravila, saj je trenutna stopnja nezaposlenosti (v ZDA preko 8 odstotkov, v Sloveniji okoli 12 odstotkov) tolikšna, da delodajalci zaradi večje izbire raje izberejo ustrezno stare in kvalificirane iskalce zaposlitve.
Pomembno je kdaj in kako začnete investirati
Odveč je v takih časih ponavljati, kako pomembno je pravilno investirati svoje prihranke takrat – ko denar imaš. V Sloveniji se z poučevanjem investiranja ne ukvarja skorajda nihče, tudi v šolah se kaj podobnega ne poučuje, niti v rednem, niti v interesnem šolskem programu. A skoraj gotovo je, da se bo velika večina mladih in tistih, ki so v srednjih letih, v prihodnosti, slej ko prej, srečala s finančnimi problemi, kakršne je imel Joe Burklund. Takrat bodo predvsem odvisni od svojih prihrankov – od tega, kdaj so začeli investirati in kako so investirali.
Warren Buffett je prvo delnico kupil pri petnajstih letih in od takrat je bilo njegovo investiranje usmerjeno izključno na borzo, v posamezne vrednostne papirje. Njegova prva knjiga je bila Modri Investitor, Benjamina Grahama in še vedno pravi, da je to edini pravi finančni priročnik, ki ga uporablja še danes.
Strokovnjak za svoje finance lahko postanete kar sam
Ne obstaja statistika, koliko ljudi, ki trenutno imajo službo in prihranke, se spozna na metode investiranja, ne v smislu da poznajo borzne izraze, leksikone in zahtevne grafikone gibanja tečajev delnic, temveč preproste kmečke koncepte, ki temeljijo na vprašanju: koliko je moja investicija v resnici vredna? Koliko dividende prinaša, kolikšni bodo bodoči dobički podjetij, katerih delnice posedujem? Kako naj tolmačim poslovne bilance podjetja, predvsem bilance stanja in bilance uspeha? Vprašanj je še več in resnici na ljubo, odgovori nanje niso tako komplicirani kot jih večkrat skušajo prikazati mnogoštevilni borzni strokovnjaki. Najboljši investicijski strokovnjak za svoje finance lahko, z malce dodatnega izobraževanja, postanete kar sam.
Obstaja nič koliko kuharskih priročnikov iz katerih se ljudje učijo sami skuhati nekaj vrst jedi, čeprav obstajajo restavracije in bi lahko kosili in večerjali v njih. Je znanje o financah manj pomembno kot osnovne kuharske spretnosti? Glede na razsežnosti sedanje finančne krize menim, da ne. Investicijskih polomij pri posameznikih bi bilo precej manj, ko bi se ljudje bili pripravljeni posvečati tudi temu področju. Prepričan sem, da bi Joe Burklund s preprostim investicijskim izobraževanjem v letih debelih krav, ne doživel tako nehvaležno usodo, kot jo je sicer.
