Globalizacija in premik gospodarske rasti na vzhodno poloblo ter posledično večje izvozne aktivnosti zahodnih podjetij so privedle do nekoliko višje izpostvaljenosti trgom v razvoju, kot to izkazujejo mesečna poročila o geografski strukturi naložb skladov.
Globalizacija, razvoj novih tehnologij, trend cenejše delovne sile in nadaljne visoke gospodarske rasti trgov v razvoju so globalizacijo dokončno pripeljali v naložbene portfelje vlagateljev. Mnoga svetovna podjetja so v zadnjih letih prilagodila svoje poslovne modele in povečala izpostavljenost na trgih v razvoju, predvsem Azije. Upad gospodarske aktivnosti, kupne moči in ostale posledice gospodarske krize v zahodnem svetu so v zadnjih letih globalni trend še dodatno vzpodbudili, saj so bila mnoga podjetja upad poslovanja na razvitih trgih nadomestiti z iskanjem novih priložnosti na trgih v razvoju.
Globalizacija gre zato z roko v roki z osnovno lastnostjo vzajemnih skladov: razpršitvijo naložb. Poleg mnogih pozitivnih lastnosti pa globalizacija prinaša manjši analitični problem v naložbene portfelje vlagateljev.
Oznaka "država" pomeni zgolj sedež družbe
V mesečnih poročilih o strukturi naložb eno ključnih postavk pri sestavi in modifikacijah portfelja igra pregled naložb po geografskih regijah in državah. Družbe za upravljanje v svojih poročilih navajajo posamezne države, iz katerih prihajajo podjetja, ki tvorijo naložbeni portfelj sklada. Vendar pa oznaka "države" pomeni, v kateri državi ima podjetje svoj sedež in ne podatka o tem, v katerih državah podjetje ustvarja svoj dobiček. Gre za pomemben podatek predvsem pri izvozno naravnanih podjetjih. Na primeru Krke: slovensko farmacevtsko podjetje, ki igra ključno vlogo na ruskem farmacevtskem trgu, večino svojih prihodkov ustvarja na trgih JV Evrope. Poleg Krke so v veliki meri od tujega povpraševanja odvisni tudi ostali največji izvozniki kot sta Revoz in Gorenje.
Kaj to pomeni za vašo strateško alokacijo sredstev?
Z vidika, da družbe za upravljanje aktivno upravljajo vaše premoženje v vzajemnih skladih, da analitiki dnevno zbirajo podatke in opravljajo analize posameznih vrednostnih papirjev in da upravljalci skladov v okviru naložbene politike ves čas iščejo optimalni izkoristek vaših vloženih sredstev, ne veliko. Gre predvsem za vaše zavedanje teh dejstev, ki posredno vplivajo na delovanje in tudi uspešnost vašega naložbenega portfelja. Omenjena odstopanja praviloma tudi niso tako velika, da bi pomenila odklon v strateški alokaciji. V Sloveniji, kot tudi na bolj razvitih zahodnih trgih, se skupna evidenca za celoten trg vzajemnih skladov ne vodi na način, ki bi omogočal vpogled v izpostavljenost posameznih podjetij tujim trgom in delež prihodkov oz. dobička ustvarjenih na teh trgih. Gre predvsem za zavedanje bolj izobraženih vlagateljev, ki sami skrbijo za svoje naložbene portfelje.
Dejanski delež izpostavljenosti trgom v razvoju nekoliko višji
Če bi analizirali povprečni portfelj slovenskega vlagatelja po zgoraj navedenih postavkah, bi ugotovili, da je delež izpostavljenosti trgom v razvoju nekoliko višji kot to prikazuje geografska alokacija v vašem osebnem portfelju. Kar v primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju - z vidika trenutnih razmerij med tveganjem in nagrado na enoto - v vaše portfelj prinese nekoliko višjo nihajnost portfelja in s tem tudi pričakovano donosnost.
