Nič več rednega plačila za preprodajalce drog in ulične čuvaje, nič več finančne skrbi za družine zaprtih mafijcev, nič več priboljškov za zaprte. Recesija je, kot ugotavljajo v časniku La Repubblica, udarila tudi po napolitanski mafiji camorra, ki jo zaradi manjših dobičkov zdaj najedajo še notranja obračunavanja. Tudi v camorri doživljajo zategovanje pasu, kot ga je v Italiji uvedel predsednik vlade Mario Monti.
V enem najbolj zloglasnih predelov Neaplja, v Scampii, delo za mafijo ne zagotavlja več solidnega mesečnega zaslužka. Po številnih mafijskih umorih v zadnjih mesecih in obleganju policije je sistem, ki je še donedavna vsem članom mafijske organizacije zagotavljal finančno preživetje, začel pokati. Vse manj je prodaje heroina od vrat do vrat, preprodaje pri belem dnevu in uživanja drog v zapuščenih šolah. Medsebojno obračunavanje, po ocenah La Repubblice kakšnih sto frakcij znotraj mafijske organizacije, in boj za prevlado nad najbolj zloglasnimi obrobji Neaplja sta začela terjati svoj dolg. Najprej so zategovanje pasu začutili mafijski zaporniki, ki niso več na seznamu prejemnikov finančne pomoči. Nato so sledili ulični čuvaji. Že od nekdaj so dobivali redno mesečno plačo, zdaj jih ta ali oni mafijski šef najema kot prekarne delavce, za določene turnuse. Plačani so na uro, ponoči nekoliko bolje. To je prava revolucija v mafijskem svetu in konec blaginje za vse v mafijskem svetu, ugotavljajo v časniku. Konec časov preverjenih in zaupanja vrednih sodelavcev, tekočih računov in čuvajev skrivnosti, konec časov, ko je najbolj sposobnim preprodajalcem uspelo v enem samem letu zgolj s prodajo kokaina v Scampii zaslužiti 100 milijonov evrov.
Znotraj camorre se zadnjih nekaj mesecev odvija dramatična vojna za drogo, vojna med starimi mafijskimi šefi in novo generacijo ambicioznih mladcev, ki si skušajo zagotoviti svoj delež na trgu. V zadnjih nekaj mesecih je bilo v obračunih med frakcijami umorjenih sedem mafijcev, policija pa je v poostrenih akcijah proti organiziranemu kriminalu priprla številne pomembne mafijske šefe. Eden neapeljskih tožilcev opozarja, da je aktualna vojna znotraj camorre več kot le neapeljski problem. Camorra je močno povezana s Španijo, milijone evrov vlagajo v posle tudi v drugih regijah, kupujejo nepremičnine, ustanavljajo podjetja, izsiljujejo podjetnike in dajejo oderuška posojila.
Policisti so na trgih v Scampii, ki veljajo za ključne točke preprodaje droge, v zadnjih tednih močno poostrili nadzor. Okoli 200 dodatnih policistov trge in nekatere druge znane preprodajalske točke nadzira 24 ur na dan. To je pomagalo očistiti trge, številne preprodajalce so ujeli s pomočjo nameščenih skritih kamer, a to, kot opozarjajo neapeljski tožilci, ne bo trajalo v nedogled. Zadnja maščevalna vojna znotraj camorre je izbruhnila leta 2004, prav tako med različnimi frakcijami mafijske organizacije, in je terjala več kot 70 življenj, tudi povsem nedolžnih ljudi, ki z mafijo niso bili povezani. Takratno obračunavanje naj bi se končalo z znamenitim poljubom dveh mafijskih vodij nasprotujočih si klanov, Paola di Laura in Vincenza Parianta, med sodnim procesom.
