Vlagatelji so lahko izredno zadovoljni z dogajanjem na trgih v prvi polovici letošnjega leta, saj je velika večina pomembnejših svetovnih indeksov beležila rast. Posledično se je vse skupaj odrazilo tudi na gibanju vzajemnih skladov.
Letošnje leto je še enkrat več potrdilo pomen diverzifikacije portfelja, saj kljub rasti na skoraj vseh trgih, je bila ta precej neenotna. V primerjavi 30 največjih borznih indeksov na svetu (po tržni kapitalizaciji), so le 4 prvo polletje zaključili s padcem. To se je zgodilo prvič od leta 2009. V zadnjih 20 letih smo bili podobni situaciji priča le 4 krat.
V ZDA je tehnološki indeks Nasdaq Composite zrasel za 14% in je za njim tako najboljše polletje vse od leta 2003. Splošni indeks S&P 500 je zrasel za 8%. A ZDA niso bile edine, ki so sodelovale v tej rasti - rast so beležili skoraj vsi trgi od Južne Koreje do Indije in Španije.
Vlagatelji in analitiki to rast pripisujejo stabilizaciji gospodarstev, predvsem v EU ter dobrim poslovnim rezultatom podjetij. A vprašanje, kako dolgo lahko trend še vzdrži, ostaja. Zgodovinski podatki tudi ne postrežejo z odgovori. Podobni rasti smo bili priča že v prvi polovici leta 1999 in leta 2007, torej takoj pred večjima krizama. A po drugi strani smo bili podobni rasti priča tudi leta 2003 ter leta 2009, ki veljata za začetek daljšega obdobja rasti na trgih.
Politična negotovost je v večji meri že za nami, gospodarstva okrevajo, a ena negotovost še vedno ostaja. Kaj bodo počele pomembnejše centralne banke. V zadnjem tednu junija je vlagatelje presenetila izjava predstavnika Evropske centralne banke (ECB) o prihodnosti programa odkupovanja obveznic. Tudi vodilni Bank of England (BoE) in Kanadske centralne banke so namignili, da razmišljajo o pravem trenutku za zvišanje ključnih obrestnih mer. Posledično smo bili na delniških in valutnih trgih priča dvigu nihajnosti.
Tabela: 10 najbolj in 10 najmanj donosnih indeksov
Indeks |
Država |
Sprememba |
| Kospi | Južna Koreja | 18,03% |
| Sensex | Indija | 16,13% |
| PSEi | Filipini | 14,66% |
| Nasdaq | ZDA | 14,07% |
| TAIEX | Tajvan | 12,34% |
| FTSE Straits Times | Singapur | 12,00% |
| IBEX 35 | Španija | 11,68% |
| Jakarta Composite Index | Indonezija | 10,06% |
| IPC 35 | Mehika | 9,23% |
| SMI | Švica | 8,36% |
Vir: WSJ.com, primerjava 30 največjih indeksov
Indeks |
Država |
Sprememba |
| RTSI-MIC Index | Rusija | -13,14% |
| Shenzhen Comp. | Kitajska | -3,63% |
| TA-35 (Maof 25) | Izrael | -3,06% |
| S&P TSX | Kanada | -0,69% |
| SPX/ASX 200 | Avstralija | 0,98% |
| Oslo OBX | Norveška | 1,24% |
| SET | Tajska | 2,06% |
| FTSE 100 | Združeno Kraljestvo | 2,38% |
| Shanghai Comp. | Kitajska | 2,86% |
| Tadawui All Share Index | Savdska Arabija | 2,99% |
Vir: WSJ.com, primerjava 30 največjih indeksov
Najbolj donosna: Informacijska tehnologija in trgi v razvoju
Dogajanje na trgih se je odrazilo tudi na gibanju enot vzajemnih skladov. Povprečna sprememba vseh vzajemnih skladov v Sloveniji, z upoštevanjem tako obvezniških kot tudi denarnih, je v prvem polletju 2017 znašala +3,47%. Najvišjo rast pa so beležili vlagatelji, ki so sredstva investirali v sklade iz sektorja informacijske tehnologije, saj so od začetka leta v povprečju zrasli za 9,01%. Sektor informacijske tehnologije zajema delnice podjetij, ki so povezani z raziskavami in/ali distribucijo tehnoloških dobrin in storitev. Sektor vsebuje podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektronike, programske opreme ali izdelkov, ki so povezani z informacijsko tehnologijo.
Tabela: Sprememba vzajemcev glede na primarno usmeritev
Usmeritev sklada |
Sprememba 2017 |
| Delniški globalni | 4,13% |
| Delniški razviti trgi | 5,30% |
| Delniški trgi v razvoju | 7,05% |
| Denarni | -0,97% |
| Globalni | 1,36% |
| Mešani | 2,10% |
| Obvezniški globalni | 0,15% |
| Obvezniški razviti trgi | -0,16% |
| Obvezniški trgi v razvoju | 0,56% |
Vir: Vzajemci.com, do 30.6.2017
Največji poraženci prvega polletja pa so bili predvsem tisti vzajemci, ki so tesno povezani s sektorjem energetike oz. gibanjem cen nafte.
Med geografsko omejenimi so bili najdonosnejši delniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice razvijajočih se držav, predvsem v Aziji. Kot smo videli tudi večkrat v preteklosti, so tudi tokrat vlagatelji pozitivno razpoloženje na trgih izkoristili za povečanje izpostavljenosti razvijajočim se trgom, ki v takem okolju praviloma beležijo višjo rast. Tako so prilivi v delnice razvijajočih se držav v Aziji letos dosegli najvišjo raven v zadnjih skoraj treh letih, kar se je odrazilo tudi na rasti tečajev delnic. Vlagatelji, ki so letos investirali v vzajemce delniških trgov v razvoju so od začetka leta v povprečju pridobili 7,05%. Najnižjo rast, če spregledamo denarne sklade (-0,97%) so beležili le še obvezniški vzajemci razvitih trgov (-0,16%), ki so tudi zadnji s povprečno negativno donosnostjo v letošnjem letu.
Tabela: Sprememba vzajemcev glede na sektor vlaganja
Sektor sklada |
Sprememba 2017 |
| Energetika | -7,95% |
| Finance | 3,92% |
| Informacijska tehnologija | 9,01% |
| Javne dobrine | 0,04% |
| Nepremičnine | 3,63% |
| Oskrba | -3,28% |
| Osnovne potrošne dobrine | 4,70% |
| Potrošne dobrine | 7,14% |
| Surovine in materiali | -5,41% |
| Telekomunijacije | 7,57% |
| Zdravstvo | 4,82% |
Vir: Vzajemci.com, do 30.6.2017
Ob bolj podrobnem pregledu vidimo, da so se med delniškimi skladi med največjimi poraženci znašli vzajemci, ki večji del sredstev vlagateljev investirajo v lastniške vrednostne papirje držav Vzhodne Evrope, predvsem Rusije. Na teh trgih sicer analitiki Vzajemcev še vedno vidimo veliko potenciala in bi lahko vlagatelji zadnji padec izkoristili za povečanje deleža ter poceni nakupe.
