Borzno dogajanje od pomladi do danes je vlagatelje znova prepričalo v to, da vedno bolj posegajo po naložbah v delnice in delniške sklade. S tem ni popolnoma nič narobe, če se vlagatelji zavedajo tveganja. Zato je priporočljivo objektivno pogledati in ugotoviti, če je morda delež delnic v vašem portfelju previsok.
Božiček je letos prišel zgodaj
Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo pri svojih trgovalnih strategijah. Med pomembnejšo koledarsko anomalijo štejemo tudi t.i. 'santa claus rally'. Gre za obdobje od božiča do novega leta, ko delniški trgi večinoma rastejo. Od leta 1929 so tečaji delnic v tem obdobju zrasli v približno 90% primerov. Pozitiven pa je bil tudi december. Od leta 1929 je ameriški indeks S&P 500 končal mesec pozitivno v približno 70% primerov.
Zadnji podatek ne pove veliko vlagateljem, ki zadnja pol leta vztrajajo v delniških naložbah, saj so beležili eno boljših rasti v zgodovini. Pomembnejši borzni indeksi so od najnižje vrednosti, dosežene spomladi, zrasli tudi za več kot 50 odstotkov. Že samo če pogledamo gibanje indeksov novembra, lahko vidimo, da je za nami eden boljših novembrov za borzne vlagatelje do zdaj. Sedaj se mnogi spet sprašujejo ali je morda čas za umik. Vsi trije najpomembnejši ameriški borzni indeksi S&P 500, Dow Jones in Nasdaq so novembra zrasli za več kot 10 odstotkov. Najbolj se je pretekli mesec odrezal energetski sektor, ki je dobesedno poletel za več kot 30 odstotkov, sledita pa mu sektorja financ in industrije. Presenetljivo so še višjo rast beležili tudi delniški indeksi evropskih držav, saj je mesečna rast v večini primerov presegla 15 odstotkov. Lahko bi rekli, da je Božiček borze obiskal že novembra.
Borze kot okno za vpogled v gospodarsko stanje
Preberite tudi: Vstopamo v svet inovacij in podjetništva
Morda se zdi, da borze ignorirajo podatke iz gospodarstva (kot izguba delovnih mest in eden višjih padcev BDP v zgodovini), kar številni tako radi poudarjajo, vendar temu ni tako. Borze odražajo sprotno stanje v gospodarstvu in praviloma 3-6 mesecev prej, preden podatke zberejo in objavijo nacionalni statistični uradi. Razlog tiči v tem, da je ravno poslovanje podjetij slika dogajanja v gospodarstvu. Podjetja so tista, ki zaposlujejo ali odpuščajo ljudi, in podjetja so tista, ki skrbijo za trgovinsko menjavo med gospodarstvi. Podatek o BDP je podatek, ki odraža dogajanje v gospodarstvu v preteklosti. Borze pa so tiste, ki predstavljajo okno za vpogled v trenutno stanje v gospodarstvu.
Kakšno bo gibanje delniških indeksov v prihodnje? Odkrito povedano, ne vemo, saj je v trenutnem okolju težko karkoli napovedovati. Lahko le špekuliramo na podlagi trenutno dostopnih podatkov. Znašli smo se v situaciji, ko je napovedovanje prihodnosti na podlagi vrednotenj trgov skoraj nemogoče. To pa zato, ker imajo trgi radi likvidnost in delnice le stežka padejo za več kot 15 odstotkov, če v vsakem trenutku za vašo delnico na trgu obstaja več potencialnih kupcev.
Tveganja so super, ampak le tista, ki jih lahko predvidimo
Ena večjih nevarnosti na trgih trenutno ni v obetih ali poslovnih ali gospodarskih kazalcih. Največjo nevarnost predstavlja previsoka samozavest vlagateljev. Znova se tudi v največjih slovenskih medijih, ki sicer navadno ne namenijo veliko prostora borznemu dogajanju, piše o borznih rekordih in znova vedno več ljudi želi bolj tvegati, saj menijo, da so z nekaj dobrimi odločitvami (na trgu, na katerem vse raste) postali dovolj izkušeni, da lahko več tvegajo. Nočem trditi, da se bo to vlagateljem maščevalo, menim pa da se bo. Tveganje namreč ne pomeni le višjih donosov ampak tudi višje padce, ko pride do realizacije tveganja. In tega se številni vlagatelji ne zavedajo.
Ko je stanje na trgu stabilno in ta raste brez večjih nihanj (kot primer lahko uporabite leto 2017), vlagatelji dobijo občutek lažne varnosti in so posledično pripravljeni sprejemati višje tveganje. Smotrno je na tem mestu, da izrazim svoje mnenje, da nikoli ne smete povezovati nižjih nihanj vrednosti vrednostnega papirja z njegovo stabilnostjo (čeprav ravno to počno ocene tveganosti)! Razumevanje te trditve pride do izraza proti koncu posameznega borznega cikla, saj takrat obstaja veliko višja verjetnost, da bodo špekulacije negativno vplivale na vrednost naložb.
Tveganja so dobra, vendar samo tista, ki so nam vnaprej znana in predvidljiva. To so tveganja, ki so na primer prisotna v Evropi (Slovenijo zaradi nerazvitosti trga še naprej smatram za oazo za vlagatelje), kjer je prisotne veliko negotovosti zaradi posledic Brexita, zaradi težav na političnem parketu številnih članic in tudi negotovosti glede prihodnjega razvoja evropskega gospodarstva. Problem predstavlja tudi populizem, ki je prerasel v ekonomski nacionalizem. Soglasnega reševanja težav posamezne države, kot smo temu bili priča v letu 2011 pri reševanju Grčije, verjetno sedaj ne bi uspeli spraviti skozi vrata Evropskega parlamenta. Tveganje je prisotno tudi zaradi nejasnosti glede razvoja pandemije v prihodnjih mesecih. Priložnosti, navkljub vsemu, so vedno prisotne.
Če ste staromodni, ne morete izkoristiti priložnosti
Preberite tudi: Po dobljeni vojni bodo morali investirati tudi največji pesimisti
Če smo na eni strani priča trendu, pri katerem številni vlagatelji sprejemajo previsoko stopnjo tveganja, smo na drugi strani priča popolnemu nasprotju tega – vlagateljem, ki ne zaupajo nikomur, razen bankam. Večkrat z začudenjem gledam na starejše prebivalce, ker ne želijo izkoriščati današnjih tehnoloških rešitev in večkrat za isti cilj porabijo več časa in energije kot mlajše generacije. Podobno je na trgih, saj mlajša podjetja praviloma prinašajo višje donosnosti, pri večjem številu podjetij pa imate večjo izbiro in je tudi verjetnost, da se bo med 50 podjetji znašel "novi Facebook", višja, kot če tega iščemo med 10 podjetji.
Če boste še naprej staromodni in vztrajali pri bančnih depozitih ker ste tega naučeni, se ne smete pritoževati nad nastalo situacijo. Namreč ste se v tem primeru zavestno odpovedali možnosti, da bi vaši prihranki delali namesto vas. Ste pa istočasno izločili spremenljivko, ki se ji reče tveganje. Na trgu obstaja veliko alternativ, tako z lastnostmi depozitov kot tudi z lastnostmi lastniškega kapitala. Je pa na drugi strani lahko tveganje višje in v nekaterih primerih tudi izredno visoko. Zato bi morali vsi poskrbeti za to, da se vlagatelji poslužujejo le preverjenih rešitev, obenem pa se zavedajo realnega tveganja. Na državi je, da nagradi varčevalce, ne kaznuje. Na nas, predstavnikih industrije, pa je, da varčevalce usmerjamo in seznanjamo z vsemi tveganji, ki jih sprejmejo oziroma so jih pripravljeni sprejeti. Najpomembneje pa je, da vas kot varčevalce obvarujemo pred spornimi naložbami in za vas skrbimo tudi v negotovih časih, ne le v obdobju razcveta.
