Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo najboljše v zadnjih desetih letih, kar se tiče trga delnic. Podobno donosna četrtletja so bila v preteklosti napoved nadaljnih nadpovprečnih donosov. To so samo nekatere ugotovitve, na katere bi vlagatelji lahko pomislili pred naslednjimi potezami na finančnih trgih. Vendar izjema potrjuje pravilo in je treba upoštevati vse aktualne dejavnike, ne le zgodovinskih vzorcev.
S&P 500 je v prvem četrtletju tega leta zrasel za 13,6 odstotka, kar je najboljši rezultat po 3. četrtletju leta 2009. Če pogledamo vsa četrtletja po 2. svetovni vojni, najdemo 17 takih, ki so imela višji donos in 15 od njih (88 odstotkov), je »napovedalo« pozitivna sledeča četrtletja, še bolj zgovoren pa je podatek, da je v 70 odstotkih primerov zelo donosnih četrtletij, možnost nadaljevanja pozitivnih donosov nadpovprečna. Sprememba »sledečih« četrtletij je bila v povprečju 6,3-odstotna, kar je dvakrat več kot povprečje v vseh četrtletjih od druge svetovne vojne naprej. Visoki donosi so torej napovedovali visoke donose. Zagon zna biti zelo močna sila v financah, toda ali bo tudi tokrat tako?
Ni vse zlato, kar se sveti
Le dva tedna so vlagatelji potrebovali, da so januarja pozabili na dogajanje v preteklem letu, predvsem decembra, ko smo na ameriških borzah (tehnična slika) zakorakali v medvedji trend. Pri »medvedu« govorimo o padcu za več kot 20 odstotkov od najvišjih vrednosti, doseženih pred tem. Če se opremo na ZDA, saj gre za največji in najpomembnejši trg za vlagatelje v delniške sklade, je indeks delnic z nizko tržno kapitalizacijo Russell 2000 decembra 2018 od najvišjih vrednosti padel že za 27,2 odstotka. Svetovno znani indeks delnic z visoko tržno kapitalizacijo S&P 500 je za malenkost zgrešil mejo, saj je od najvišjih vrednosti padel za 19,8 odstotka (pri upoštevanju vrednosti, ki jo je dosegel med božičnim trgovanjem, je padec presegel 20 dstotkov). Indeksa Dow Jones Industrial Average in Nasdaq Composite pa sta se v istem trenutku že nahajala krepko v območju »medveda«.
Gledano iz tega vidika, bi lahko rekli, da se nahajamo znotraj odboja v medvedjem trendu in so pred nami še globlji padci. Možnih katalizatorjev za te teoretične padce prav tako ne manjka. Lahko se opremo že na geopolično dogajanje v svetu. Nihče vam ne bi zameril, če bi del sredstev umaknili na varno zaradi nejasnosti glede Brexita ter dogajanja na relaciji ZDA – Kitajska. V prid umiku govorijo tudi nekateri kazalci pomembnejših gospodarstev, ki kažejo na postopno upočasnjevanje gospodarske aktivnosti (EU na čelu z Nemčijo, ZDA). Še več, mnogi analitiki so prepričani, da bomo najkasneje leta 2020 doživeli novo recesijo in finančno krizo. Nenazadnje zadnja inverzija ameriških 10-letnih državnih obveznic s 3-mesečnimi kaže na to, da zaupanje v neskončno rast upada. Dejstvo je, da številne države in borzni trgi že kažejo znake pregretosti in so težave v prihodnjih letih neizogibne.
Napoved težav lahko predstavlja tudi priložnost
Napovedane težave ne pomenijo, da se morate nemudoma umakniti iz trga, le strukturo portfelja bi lahko nekoliko prilagodili, pri izbiri naložb pa analizi posvetili nekoliko več časa. Lahko bi rekli, da je bolje biti previden kot bedak. Povedano z drugimi besedami, včasih je bolje zamuditi 5 odstotkov rasti, kot pa na drugi strani tvegati 20-odstotni padec. Velja poudariti, da korekcije niso težavne, prej koristne za vaš portfelj. Padci zaradi globljih razlogov pa so tisti, katerih se morate bati. Teh razlogov še ni na vidiku oz. tudi če so, jih še ne znamo prepoznati.
Pozitiven pri teh negativnih napovedih je podatek, da borze v zadnji fazi rasti doživijo obdobje evforije, ko vse skupaj raste predvsem zato ker raste. Tudi podatek o inverziji kaže na to, da so od nastanka inverzije do krize trgi v povprečju zrasli za 21 odstotkov. Tudi, če pride do krize, bi lahko ocenili, da bo naslednja manjša od tiste, kateri smo bili priča leta 2008. Še najbolje bi bilo, če bi bila podobna tisti v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ko so trgi v povprečju padli za 19,9 odstotka, trajala pa je zelo malo časa. Nenazadnje smo bili priča globljim padcem vrednosti delnic samo sredi lanskega leta. Brez upoštevanja krize v 90-ih letih so trgi skoraj neprekinjeno rasli od leta 1981 do 2001, torej kar 20 let.
Portfelj enkratnih zneskov pozicionirajte defenzivno
Zapisano zgoraj bi lahko na kratek način opisal kot podajanje dejstev brez prave slike o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Drži, nahajamo se v še nezačrtanih vodah in je napovedovanje prihodnjega dogajanja nemogoče. Ker pa so na trgih prisotni dejavniki tveganja, katerih ne smemo preprosto ignorirati, priporočam da se naložbeni portfelji pozicionirajo bolj defenzivno, pomemben poudarek pa naj predstavljajo naložbe s fiksnim donosom, katerih vrednost ni odvisna od dogajanja na borznih trgih.
Z ustrezno strukturo, prilagojeno trenutnim razmeram, lahko poskrbite za rast v pozitivnih časih in nižje padce v primeru najhujšega. Le tako lahko iz krize izidete kot zmagovalec.
