Čeprav so ameriške delnice letos med slabšimi po donosih, raste S&P 500 že sedmi mesec zapored.
Svetovne borze so še naprej v znamenju večmesečne, sinhrone rasti tečajev delnic z rekordno nizkimi nihanji delniških trgov. Letos so donosi delnic v dolarjih pozitivni na kar 43 od 45 najpomembnejših svetovnih delniških trgov, povprečni donos pa presega 16 %.
Čeprav so ameriške delnice letos med najslabšimi po donosih, je celotni donos borznega indeksa S&P 500 pozitiven že sedmi mesec zapored, v zadnjih 15 mesecih pa je bil donos delnic pozitiven v kar štirinajstih. V prvih sto trgovalnih dneh je bil dnevni trgovalni razpon delnic najnižji v zgodovini (povprečno komaj 0,56 %), le v štirih dneh je presegel en odstotek. Če upoštevamo zaključne tečaje, je bil najvišji negativni nihaj ameriških delnic manjši od treh odstotkov, kar je skoraj petkrat manj od običajnega letnega povprečja.
Medtem ko ZDA vstopajo v tretje najdaljše obdobje ekspanzije ter sta se gospodarska aktivnost in rast zaposlovanja opazno upočasnili, so bistveno bolj impresivni gospodarski kazalniki v Evropi, ki je v zadnjih mesecih postala najbolj priljubljena destinacija vlagateljev. Če se bodo do konca junija nadaljevali ugodni trendi, bi rast BDP v evroobmočju v drugem četrtletju lahko celo presegla 0,6 %, kar je precej več od trenutnega konsenza pri 0,4 %. Razpoloženje investitorjev je najbolj optimistično v zadnjem desetletju, še bolj pa nas razveseljuje pospešena rast zaposlovanja na stari celini. Evropske delnice so letos v evrih pridobile 8 %, ameriške so pustile daleč za seboj s 6 odstotnih točk (o.t.) zaostanka. Posebno izstopa nadpovprečna rast delnic podjetij, odvisnih od domačega povpraševanja. Donos teh evropskih podjetij je namreč letos za 12 o.t. višji kot pri podjetjih, ki so pretežno vezana na ZDA in globalne trge.
Verjetnost septembrskega dviga referenčnih obrestnih mer (OM) v ZDA je po seriji slabših makroekonomskih podatkov padla s 50 na samo 20 %. To bi lahko pomenilo, da bo končna ciljna vrednost OM v tem ciklu dvigovanja nižja od 3 %, kolikor znaša trenutna projekcija centralne banke za leto 2020. Za vlagatelje je pomembno, da so se v preteklih ciklih dvigovanja OM močnejši pritiski na cene delnic običajno pojavili šele po treh četrtinah cikla, kar je nato kasneje privedlo do recesije in medvedjega trga. Po napovedih so ZDA šele na dobri četrtini cikla dvigovanja OM, ki naj bi se zaključil leta 2020, zato je pred nami še vsaj polovica cikla, ki ga po navadi zaznamuje optimizem in nadaljevanje borznega trenda rasti.
Kadar so ameriške delnice v prvih stotih trgovalnih dneh tako kot letos v dolarjih zrasle za več kot 7,5 odstotka, so nato do konca leta v povprečju pridobile dodatnih devet odstotkov.
Zakaj vlagatelji tako zelo težko ostajamo investirani tako v dobrih časih kot v slabih časih? Mogoče zato, kot pravi finančni analitik Charlie Bilello, ker ljudje enako težko sprejemamo, da lahko dobri časi še naprej ostanejo dobri, kot smo pripravljeni verjeti, da slabi časi ne bodo slabi za vedno.
