Konkretno kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi.
Izsledki raziskave, ki jo je po naročilu Raiffeisen Capital Management izvedla družba GfK Slovenija, kažejo, da je dodatno varčevanje za čas po upokojitvi za številne Slovence načeloma pomembna tema, vendar jih veliko, ko gre za konkretno individualno varčevanje, ob tem še vedno zmaja z glavo, saj doslej v tej smeri niso naredili še nobenih ustreznih korakov. Konkretno kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi.
"S pričujočo raziskavo, ki jo je izvedla družba GfK Slovenija, smo želeli potrditi naše domneve, da številni Slovenci preprosto premalo poznajo možnosti dodatnega varčevanja z investicijskimi skladi – in to strokovno ter neodvisno potrditi in nadomestiti z dejstvi," pojasnjuje motive raziskave Christa Bernbacher, direktorica Raiffeisen Capital Management (RCM) za Srednjo in Vzhodno Evropo. "Izkazalo se je, da je doslej le okoli 6 % vseh Slovencev, ki so se odločili za tako ali drugačno obliko dodatnega varčevanja, za svoje individualno pokojninsko varčevanje izkoristilo priložnosti, ki jih ponujajo kapitalski trgi. To je bilo za nas jasno sporočilo, da se moramo še intenzivneje posvetiti informiranju in poudarjanju privlačnosti vlaganja v investicijske sklade kot dolgoročno obliko varčevanja," pravi Bernbacherjeva. V zadnjih letih so se v primerjavi z leti gospodarskega razcveta pred tem zaradi številnih pretresov na kapitalskih trgih sredstva v upravljanju investicijskih skladov precej zmanjšala, kljub temu da investicijske sklade v primerjavi z drugimi naložbenimi instrumenti odlikuje vrsta prednosti. Poleg fleksibilnega načina vplačevanja in transparentnosti je namreč prisoten tudi t. i. učinek povprečnega stroška: ob visokih tečajih vlagatelj pridobi manj in ob nizkih tečajih več enot premoženja, s čimer se zvišuje dodana vrednost in poceni povprečna nakupna cena enote premoženja. Bernbacherjeva pojasnjuje: "Denar ostaja v sistemu, vlagatelj lahko začasno preneha vplačevati ali znesek vplačila po izbiri zviša oziroma zniža. Stroški so transparentni, kar pri drugih produkti ni nujno tako."
| Dogovorite se za termin z osebnim svetovalcem družbe Vzajemci, d.o.o., ki vam bo odgovoril na vaša vprašanja, vam pomagal pri izbir novih naložb ali opravil pregled obstoječega portfelja. Pokličete lahko na brezplačno tel. št. 080 35 08 vsak delovni dan med 8h in 16h ali pišete na [email protected]. |
Manjše zaupanje v javno pokojnino in nerealistična pričakovanja
Temeljni razlogi za sklenitev dodatnega pokojninskega varčevanja so za tiste, za katere je to pomembno (45 %), »klasični«: želja, da si bodo lahko tudi na stara leta kaj privoščili (37 %), finančna varnost (26 %) in ocena, da javna pokojnina takrat ne bo dovolj (25 %). 9 % se jih dolgoročno boji celo morebitnega zloma sistema javnega pokojninskega varstva. "Zaupanje, da bo država poskrbela za varne pokojnine, je vse manjše," meni vodja raziskave Jernej Bajde, sodelavec GfK Slovenija. "Pritisk, da je treba tudi na tem področju prevzeti lastno odgovornost, se očitno povečuje." Kljub temu še vedno 28 % vprašanih meni, da dodatno pokojninsko varčevanje zanje ne pride v poštev. Petina zato, ker nima zadostnih finančnih sredstev, nadaljnja petina pa zato, ker ne verjame v redno in varno izplačevanje pokojnin. 18 % jih meni, da so za varčevanje za stara leta še premladi, 11 % pa ne vidi osebne potrebe po aktivnem oblikovanju prihrankov za stara leta.
"Pričakovanja Slovencev v zvezi z višino želene pokojnine so zelo visoka in pogosto celo nerealna: kajti več kot polovica si želi mesečno pokojnino, ki bi bila prav tako visoka ali celo višja kot so njihovi trenutni mesečni prihodki," dodaja Bajde. "Kljub temu se večina zaveda, da njihovo trenutno pokojninsko varčevanje za te visokoleteče cilje ne zadostuje."
Dolgoročno varčevanje z vlaganjem v investicijske sklade med Slovenci še vedno v veliki meri »terra incognita«
Najbolj priljubljeni produkt za dodatno pokojninsko varčevanje v Sloveniji je običajno življenjsko zavarovanje (31 %), 20 % Slovencev stavi na varčevalni račun, 19 % na naložbeno življenjsko zavarovanje in zgolj 6 % jih zaupa investicijskim skladom. Tisti, ki bi se odločili za varčevanje z vlaganjem v investicijske sklade, kot glavne prednosti navajajo varnost naložbe (34 %), davčne olajšave (30 %), nižje stroške (16 %) ter možnost dedovanja privarčevane vsote (10 %). Poleg tega jih 6 % kot prednosti navaja večjo prilagodljivost in 5 % transparentnost naložbe. Bajde pravi: "Dejstvo, da s skladom upravlja njim znani ponudnik, ki mu zaupajo, je za vlagatelje osrednjega pomena. Med pomanjkljivostmi vlaganja v investicijske sklade navajajo morebitna tveganja, ki jih ni mogoče oceniti, in lastno, praviloma bolj omejeno poznavanje delovanja kapitalskih trgov."
Varčevanje za pokojnino z vlaganjem v investicijske sklade: seznam želja …
Udeležence raziskave smo povprašali, katere kriterije bi moralo izpolnjevati varčevanje za pokojnino z rednim vlaganjem v investicijske sklade, da bi ga izbrali. Največ odgovorov je dobilo naslednjih pet: zagotovljeno vračilo vloženih sredstev po koncu varčevanja (99 %), zagotovljen donos (97 %), ročnost varčevanja (95 %), zanesljiv ponudnik (93 %) in davčne olajšave (92 %). "Najbolj priljubljena oblika varčevanja za starost je – ne glede na temeljni model – redno mesečno ali četrtletno vplačevanje manjših vložkov, temu sledita enkratna naložba in kombinacija obeh možnosti," pravi Bajde. "Varčevalni načrt, ki vključuje vlaganje v investicijske sklade, je zelo primeren način, kako zadovoljiti te potrebe strank: za varno prihodnost po upokojitvi je mogoče poskrbeti že z rednim mesečnim vložkom v investicijske sklade višini 30 evrov. Prav tako pomembno je tudi redno in stanovitno varčevanje. V tem primeru je namreč vseeno, ali tečaji padajo ali rastejo, saj ima vlagatelj korist od učinka povprečnega stroška," dodaja Christa Bernbacher.
Banke in internet najpomembnejša vira informacij za dodatno varčevanje za čas po upokojitvi
Banka in internet sta še vedno najpomembnejša vira informacij o finančnih temah. Ko gre za splošne informacije o varčevanju, vlaganjih in kreditih, so banke s 64 % še vedno na prvem mestu, sledijo jim internet (51 %) in neodvisni finančni svetovalci (45 %). Ko gre zgolj za informiranje o investicijskih skladih, je internet trenutno že prevzel prvo mesto (44 %). Sledijo neodvisni finančni svetovalci (40 %) in banke (30 %). "Kljub temu le redki menijo, da so z investicijskimi skladi resnično dobro seznanjeni," pravi Jernej Bajde. "Zgolj 2 % vprašanih sta navedla, da sta 'zelo dobro' informirana, 16 % jih meni, da so 'dokaj dobro' informirani, nadaljnjih 28 % vprašanih pa ima o investicijskih skladih srednje dobro znanje. Več kot polovica vprašanih (54 %) je bodisi dokaj slabo informirana bodisi te teme sploh ne pozna."
Med motivi za vlaganje v investicijske sklade udeleženci raziskave kot temeljnega navajajo skrb za stara leta (69 %). 50 % jih varčuje za nujne primere, 39 % jih vlaga za otroke in 31 % zato, ker vlaganje v investicijske sklade zagotavlja varnost njihove družine.
Slovenija: pet prototipov na področju varčevanja za starost – večina neaktivnih
Na podlagi ugotovitev raziskave je mogoče vprašane Slovence uvrstiti v pet prototipov: neaktivni, zelenci, neprepričani, starši s »praznim gnezdom« in finančno vešči.
Največja skupina je skupina »neaktivnih« (34 %): stari so od 20 do 50 let, dobro izobraženi, razpolagajo z relativno visokimi prejemki in večinoma živijo v mestih. Številni so samski ali pa živijo v gospodinjstvih z mlajšimi otroki. Neaktivni sicer menijo, da je dodatno pokojninsko varčevanje pomembno in si želijo, da bi si tudi na stara leta kaj privoščili, vendar so večinoma prepričani, da so za konkretne korake v tej smeri še premladi, čeprav se obenem bojijo, da bodo v daljni prihodnosti prejemali precej omejeno pokojnino.
Gre za bojazen, ki jo delijo z »zelenci« (21 %): tudi predstavniki te skupine namreč ne verjamejo, da bodo lahko na stara leta shajali samo z javno pokojnino. Med njimi je največ nadpovprečno izobraženih žensk med 40 in 60 letom, ki živijo v urbanih naseljih. »Zelenci« priznavajo tudi pomen dodatnega pokojninskega varčevanja. V tem okviru stavijo na običajne varčevalne račune pri bankah in na morebitno pokojninsko varčevanje, ki ga je v njihovem imenu sklenil njihov delodajalec. O investicijskih skladih so v povprečju dobro poučeni in od njihovih ponudnikov, ki jih poznajo in jim zaupajo, pričakujejo profesionalno upravljanje.
»Neprepričani« (19 %) prihajajo večinoma s podeželja. Predstavniki te skupine obeh spolov so večinoma podpovprečno izobraženi in stari med 30 in 40 let, dodatno pokojninsko varčevanje pa zanje po lastnih besedah ni pomembno. Njihovo poznavanje investicijskih skladov je zelo omejeno, ali pa jih sploh ne poznajo, zanašajo pa se predvsem na klasična življenjska zavarovanja. Del jih meni, da so za skrb za pokojnino še premladi, obenem pa jim za to niti ne zadoščajo sredstva – številni pravijo, da že tako garajo od jutra do večera, zato tovrstno varčevanje za prihodnost zanje ni potrebno.
Tudi skupina staršev s »praznim gnezdom« (14 %) je z vlaganjem v investicijske sklade zgolj minimalno seznanjena. Njihovi otroci so že zapustili skupno gospodinjstvo, visoko na lestvici njihovih vrednot pa so prosti čas, počitnice in možnost svobodnega odločanja. Prednost dajejo klasičnemu varčevanju. Dodatno pokojninsko varčevanje je zanje zgolj obrobnega pomena, saj izhajajo iz prepričanja, da bodo morali delati do konca svojega življenja. V nasprotju z »neprepričanimi« ta skupina, v kateri prevladujejo predvsem ženske nad 40 let, meni, da je za redno varčevanje za starost že prestara. Investicijski skladi kot naložbena oblika so zanje povezani s preveliko negotovostjo in nasploh ne gojijo prevelikega zaupanja do njihovih ponudnikov.
Najmanjša skupina so »finančno vešči« (12 %). So pretežno moški, stari med 30 in 60 let, ki živijo v finančno urejenih razmerah, so poročeni in visoko izobraženi. Živijo v predmestju ali na podeželju. Dodatno pokojninsko varčevanje je zanje velikega pomena, ker si na stara leta želijo finančno varnost in menijo, da javna pokojnina za to ne bo zadoščala. Ko gre za vlaganja v investicijske sklade, ne potrebujejo dodatnih pojasnil. Poznajo mehanizem delovanja skladov in njihove stroškovne strukture. Kot pogoj za vlaganje navajajo profesionalno upravljanje ponudnikov skladov, ki jih poznajo in jim zaupajo.
