Če ste eden izmed tistih, ki razmišljate o depozitu na banki, da bi oplemenitili vaše premoženje, vas moram razočarati.
Obrestne mere za 12-mesečne depozite so se v zadnjih letih občutno znižale in ukrepi ECB so ta trend še dodatno spodbudili. Obrestne mere za varčevanja so bile pred leti precej višje kot so danes. Še leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5% za 12-mesečne depozite. Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5% za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli 2,5%. Letos pa imamo lahko srečo, če dobimo 2% in še to šele po pogajanjih z banko.
Primerjal sem oglaševane obrestne mere depozitov 18 bank in hranilnic v Sloveniji. Povprečna* obrestna mera, ki jo boste dobili za 12-mesečni depozit, znaša 1,40 odstotka. Kar pri depozitu v višini 10.000 evrov na letni ravni znaša 140 evrov. Sicer oglaševana obrestna mera je v veliko primerih nižja, saj se stranke lahko z banko pogajate o višji obrestni meri.
Ampak za tiste, ki bi radi svoje premoženje oplemenitili, je občutno prenizka.
Tabela: obrestne mere za 365-dnevni depozit
Vir: spletne strani bank (9.6.2014)
Zaradi ECB so tradicionalne varne naložbe postale neprivlačne
ECB je v začetku junija napovedala nove ukrepe. Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero v začetku meseca pričakovano znižal na 0,15 odstotka, kar je nova rekordno nizka raven. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti je zdrsnila v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši centralni banki. Da bo ECB danes ukrepala, je bilo jasno že nekaj časa. Največji glavobol osrednji denarni ustanovi v območju evra povzroča zelo nizka inflacija, zaradi česar se nekateri bojijo, da bi lahko evrsko območje zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je velike preglavice skoraj 20 let povzročala Japonski. Čeprav je ukrepanje ECB dobra novica za evropsko gospodarstvo, na drugi strani predstavljala nov udarec za varčevalce na bankah.
Znižanje obrestnih mer se je posledično odrazilo v novem znižanju obrestnih mer za depozite. Varčevalci se morajo tako vprašati, če se varčevanje na banki še splača, saj na trgu obstaja veliko alternativ, ki v trenutnem okolju predstavljajo veliko boljšo izbiro.
Če vlagatelje zanima varnost depozitov, se kot alternativo večkrat izpostavlja obvezniške vzajemne sklade. Ti večino svojega premoženja investirajo v obveznice. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja ustvariti donose z nizkim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj le-te zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi, obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh, po zahtevku za izplačilo, na vlagateljevem transakcijskem računu.
Mešani in delniški vzajemci za tiste, ki bi radi višje tveganje
Višje tveganje je ponavadi povezano z višjim potencialom. In tako je tudi pri investiranju v bolj tvegane naložbene produkte.
Delniški vzajemni skladi so skladi, ki večino sredstev v upravljanju nalagajo v lastniške vrednostne papirje oziroma delnice. Navadno znaša delež delnic v portfelju takšnega vzajemnega sklada okoli 90 odstotkov, odvisno od njegove naložbene politike navedene v prospektu sklada. Ti skladi spadajo med zelo tvegane in je investiranje v njih priporočljivo samo za obdobje, ki je daljše od petih let, saj so delnice večkrat podvržene kratkoročnim tveganjem. Kljub temu pa analitiki na daljši rok pri delnicah pričakujejo najvišjo rast, v prid pa jim govori tudi zgodovina.
