Odgovor na zgornje »vprašanje« zahteva analizo trga, predvsem finančno analizo ZDA. Zakaj ZDA? Tam se nahaja več kot 50% vsega svetovnega kapitala. Premiki na ameriškem trgu pomenijo premike po celem svetu.
Dejstvo je, da si Ameriška Centralna Banka (FED) želi spustiti inflacijo iz 8% na 2%. To lahko naredijo samo z zniževanjem povpraševanja, kar pomeni, da morajo prisiliti ljudi, da trošijo manj. Prvi korak za dosego cilja je draženje denarja, torej dvigovanje obrestne mere. V marcu 2022 je bila obrestna mera 0,25%, danes pa je že 3,25%. FED razmišlja o nadaljnem dvigovanju, kar pa lahko povzroči dolžniško krizo v ZDA, večje število brezposelnih…
Administracija ZDA je prejšnji teden doživela še dodatni šok s strani OPEC-a, saj je le-ta znižal količine načrpane nafte, kar je pomenilo dvig cen nafte za 15%. Vsi ekonomski podatki ne kažejo na umirjanje inflacije, ampak celo nasprotno. V prihodnjih meseceih bi se lahko inflacija v ZDA ponovno dvignila.
Vsi ekonomski podatki za ZDA kažejo, da smo že v recesiji. Tehnično gledano smo jo dosegli že v mesecu septembru, vendar FED in ameriška administracija pravita, da to ni recesijain gre samo začasen zasuk navzdol.
Nemško gospodarstvo še letos v recesiji
Tudi v Evropi so v teden zaradi upanja, da bo Fed na naslednjih sestankih manj agresiven pri privijanju obrestnih mer, krenili optimistično, a je tako kot v New Yorku sledila streznitev. Vseeno je frankfurtski DAX na tedenski ravni pridobil več kot odstotek. Dogajanje z delnicami švicarske banke Credit Suisse se je umirilo, tečaj je zadnji teden vidno pridobival, kar je tudi posledica sporočila iz banke, da bo za odkupovanje lastnih delnic namenila tri milijarde frankov. Evro je bil le za kratek čas spet pri pariteti z dolarjem, ob koncu tedna je padel pod 0,98 dolarja. Očitno nič ne pomaga, če pri ECB-ju sledijo Fedu. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel zagovarja nadaljnje dvige obrestnih mer in zniževanje izpostavljenosti do vladnih obveznic. Kot je še povedal za Süddeutsche Zeitung, mora ECB na naslednjem sestanku poslati jasen signal, da se želi upreti inflaciji. Po njegovem mnenju bo nemško gospodarstvo še letos v recesiji, ki se bo nadaljevala v letu 2023. Hujšega padca gospodarske aktivnosti ne pričakuje, poudarja tudi, da je trg dela trenutno še zelo robusten. Inflacija naj bi bila v naslednjem letu vsaj šestodstotna.
Vir: RTV-borzni komentar, oktober 2022
Ob vseh dejstvih se seveda pojavlja vprašanje, kako naprej. Finančniki smo bolj optimistični kot izgleda, saj vemo, da borze prehitevajo ekonomske podatke za 6 mesecev. Moje predvidevanje je, da kmalu sledi obrat v pozitivno smer. Biti Nostradamus je nehvaležna stvar, predvidevam pa, da se bomo v drugem četrtletju 2023 pogovarjali že bolj “zeleno”.
