V članku ne govorim o junaku iz angleške folklore, ampak o junaku iz sveta trgovalnih platform. Robinhood je podjetje za finančne storitve, ki deluje kot spletni in mobilni trgovalni posrednik. Ponuja široko paleto naložbenih produktov, vključno z delnicami, ETF-i, kriptovalutami in opcijami, s katerimi lahko praviloma vlagatelji trgujejo z zelo nizkimi stroški.
Podjetje Robinhood sta leta 2013 ustanovila Vladimir Tenev in Baiju Bhatt. Kot lahko sklepamo iz imena, je bila njuna vizija ustvariti trgovalno platformo, ki bo primerna za vse, ne le za nekoliko premožnejše. To jima je tudi uspelo, ampak kako je lahko trgovanje za male vlagatelje skoraj brezplačno?
Brez provizij, kako?
Če ne zaračunava provizij, kako je potem tako podjetje profitabilno? Kot že omenjeno, Robinhood deluje malce drugače od ostalih. Glaven vir prihodkov, in sicer kar 75 %, predstavlja tako imenovano plačilo za tok naročil ali PFOF (payment for order flow). To je koncept, ki ga je prvi razvil Bernard Madoff, verjetno vsem znan kot finančni prevarant in oblikovalec največje Ponzijeve sheme v zgodovini.
Bistvo PFOF-ja je v tem, da je Robinhood plačan za vsako naročilo svojih strank, ki ga odda tako imenovanim market makerjem (ustvarjalci trga). Gre za vse vrste naročil od nakupov in prodaj delnic, opcij, ETF-ov do kriptovalut. Plačilo, ki ga prejme Robinhood za vsako posredovano naročilo, je sicer zelo majhno, a je skupna vsota lahko visoka, če je volumen trgovanja velik. V primeru Robinhooda so vsa naročila, ki jih potrdijo uporabniki, preusmerjena do tržnega ustvarjalca Citadel Securites, ki ta naročila nato procesira. To je lahko težava, saj vlagatelji zaradi posrednika morda ne bodo dobili najboljše (najvišje v primeru prodaje, oziroma najnižje v primeru nakupa) cene delnice za svoje naročilo.
Pod drobnogledom SEC
Koncept plačila za tok naročil je sicer v zadnjem letu prišel pod drobnogled regulatorjev SEC (Ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev in borzo), saj so pravila jasna: trgovalna platforma mora ponuditi najboljšo ceno za določen finančni instrument na nacionalni ravni. V primeru posredovanja naročil do Citadela temu ni vedno tako, saj ta trguje s finančnimi instrumenti over-the-counter ali off-exchange kar pomeni, da trguje neposredno med dvema stranema. Tovrstni finančni instrumenti tako ne trgujejo preko posrednika, ki je v tem primeru borza. Prav zato Citadel tudi plačuje Robinhoodu, saj mu ta omogoča zelo dobro likvidnost s finančnimi instrumenti, kar jih dela konkurenčne običajnim borzam.
Poleg tega Robinhood nekaj zasluži tudi s pobiranjem obresti na denarna sredstva na računih vlagateljev (podobno kot banke). Hkrati pa za bolj zahtevne stranke zaračunava mesečno “naročnino”, zaradi katere imajo vlagatelji na voljo podaljšan čas trgovanja in še nekatere druge funkcije. Mastno zaračunajo tudi prenos sredstev na drugega trgovalnega posrednika, pa tudi z obrestmi, ki jih svojim strankam zaračunajo za izposojo denarja (margin rate).
Kmalu v Sloveniji?
Podjetje že od ustanovitve omogoča trgovanje le v ZDA. Kljub temu da so leta 2019 prvič objavili namero o širitvi v druge dele sveta, začenši z Veliko Britanijo, so leta 2020 sporočili, da svojo globalno ekspanzijo za zdaj postavljajo na stranski tir. Razlog je predvsem to, da podjetje pri širitvi omejuje ostrejša regulativa glede procesa payment for order flow drugje po svetu. Kljub temu pa jim je letos uspela uvrstitev na borzo, kjer danes kotirajo pod tikerjem HOOD.
Hkrati so nam, ki morda upamo, da bo Robinhood kdaj na voljo v Sloveniji, zadnji udarec zadali še evropski regulatorji z direktivo MIFID II. V tej je komisija Evropske unije za finančne storitve podala mnenje, da bi bil koncept PFOF v Evropi prepovedan, saj tak proces ne izpolnjuje zahteve, da mora biti stranka na prvem mestu.
Čeprav Robinhooda vsaj do nadaljnjega ne bomo mogli uporabljati ne v Sloveniji ne v Evropi, pa obstajajo druge trgovalne platforme, ki so nam dostopne in so hkrati dokaj ugodne. Če naštejemo nekatere izmed njih: Revolut, Degiro ali eToro. Več o teh, pa tudi o vseh drugih tujih trgovalnih platformah, boste lahko prebrali v enem izmed naslednjih člankov.
Če nimate dovolj znanja in časa, da bi razpoložljiva sredstva investirali neposredno v delnice, so prava izbira vzajemni skladi. Za vlaganje v vzajemne sklade tudi ne potrebujete posebnega trgovalnega računa. V tem primeru denarna sredstva zaupamo upravljavcu sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost, hkrati pa se izognete visokim stroškom trgovanja.
