Slavko Rogan, direktor sektorja upravljanja premoženja v družbi Alta Skladi, je predstavil svoj pogled na dogajanje okoli Grčije ter izpostavil morebitne vplive na slovenske delnice.
Grki si želijo reform in EU
Grčija je sistemska težava Evrope. Z rešitvijo grške sage pridobivamo vsi in obratno. Do četrtka, ko se je začelo finalno zasedanje finančnih ministrov Evropske monetarne unije za iskanje rešitve in sklepanje kompromisa, je izgledalo, kot da je celotno prebivalstvo Grčije popolnoma uperjeno proti Evropski uniji, ki zahteva reforme. To je dajalo moč tudi grškim pogajalcem. Toda v četrtek smo bili lahko presenečeni, da veliko število Grkov ne želi zapustiti Evropske unije, saj si dejansko želijo reform in živeti v normalni evropski državi. Tudi to je morda eden od razlogov, da so grški pogajalci začeli pristajati na velik sveženj predlaganih reform, čeprav še vedno ne želijo slišati o znižanju pokojnin in visokem dvigu DDV.
Verjetno Grexita je manjša, kot pred nekaj dnevi
Ne glede na to pa grške sage še precej časa ne bo konec. Kljub napredku politične odločitve tudi v ponedeljek ni pričakovati, ampak se bo s kozmetičnimi popravki program pomoči Grčiji podaljšal. Torej se bomo s podobnim problemom morda ponovno srečali čez kakšne pol leta. Verjetnost grexita sicer še vedno obstaja, vendar je manjša kot pred nekaj dnevi. Ker je Grčija sistemski problem, bi njen izstop iz EU zagotovo negativno vplival na vse evropske finančne trge. Kljub številnim scenarijem, natančnih posledic na finančnih trgih ni mogoče napovedati ali predvideti. Finančni trgi pa bi zagotovo zahtevali višje zahtevane donosnosti vseh državnih obveznic, neprimerno bolj pa pri tistih državah, ki še vedno nimajo konsolidiranih javnih bilanc. Med slednje pa sodi tudi Slovenija.
V primeru črnega scenarija bi bile najbolj prizadete periferne države
Ljubljanska borza je bila v zadnjem času veliko bolj občutljiva na interne dogodke, povezane s privatizacijo, kot pa na eksterne dogodke, povezane z Grčijo. A v primeru grexita prav gotovo ne bi ostala imuna, saj bi verjetno še tisti mali delež tujih vlagateljev bežal iz naših naložb. Pri ostalih evropskih borzah bi v primeru črnega scenarija v Grčiji največje padce po vsej verjetnosti utrpele borze perifernih držav, kjer bi se tudi zahtevana donosnost na državni dolg najbolj povečala.
