Teorija zarote: Nizke obrestne mere so inštrument vladajočih finančnih elit

Članek slika

Dojemanje naložbenih tveganj je za vaš denar bolj pomembno od monetarne politike Evropske centralne banke.

Morda verjamete v zle namene Novega svetovnega reda, Trilateralne komisije, skupine Bilderberg, Mednarodnega denarnega sklada in podobnih nadnacionalnih enitet. Morda verjamete v že obstoječe vire neskončne energije in obstoj izvenzemeljske inteligence. Morda verjamete v zaroto 11. septembra in prikrivanje globalnih kolateralnih računov. Morda je vse res. Morda ne.

Boleča realnost obrestnih mer in inflacije

Najverjetneje se zavedate tudi, da so bančne obresti na zgodovinskem dnu. Pri bančni vezavi letne obresti ne dosežejo niti stopnje inflacije. Kar pomeni, da bo vaš denar letos in zelo verjetno tudi naslednje leto, dve ali več izgubljal na realni vrednosti in kupni moči. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) namreč za letošnje leto napoveduje povprečno letno inflacijo pri 1,4%, kar je več kot odstotek nad najbolj ugodno bančno vezavo za obdobje 1 leta. Gre za nadaljevanje več kot dve desetletji starega trenda zniževanja obrestnih mer razvitega sveta, ki je posledica staranja prebivalstva in nizke rodnosti, upada stopnje rasti produktivnosti ter povečanega povpraševanje po varnih naložbah, kot posledica zadnje krize, ki se je začela jeseni leta 2008. Evropska centralna banka (ECB) si želi, da bi z dajanjem dodatnega denarja v obtok in zniževanjem obrestnih mer spodbudila povpraševanje in gospodarsko ter posojilno rast, kar pa se v praksi ne uresničuje. Trenutna politika ECB sicer pozitivno vpliva na servisiranje javnega dolga članic in evropski izvoz, a ima tudi mnoge negativne posledice. ECB ključne evrske obrestne mere ne more več znižati, njene predsednik Mario Draghi pa je napovedal, da je pričakovati podaljšano obdobje nizkih obrestnih mer, ki bo trajalo še vsaj nekaj let.

Obrestne mere, nižje od inflacije, so neizpodbitna realnost in nimajo veze s teorijami zarote. Čeprav bi se lahko ta scenarij bral na sledeč način: Vladajoče finančne elite, ki preko finančnih institucij neposredno nadzorujejo finančne in kapitalske trge, so namerno povzročile zadnjo finančno in gospodarsko krizo, zato, da bi se t.i. 1% obogatil na račun vseh ostalih, ki bi v tem času izgubili. A kako bi vladajoče finančne elite, ki bojda posredno kontrolirajo tudi vse ostale industrije, države in centralne banke, to lahko v resnici dosegle? Teorija zarote bi šla najverjetneje takole: po izbruhu krize jeseni 2008 so banke pri ameriški in evropski centralni banki ter ameriškem in evropskih finančnih ministrstvih dosegle izjemne programe pomoči, ki so monetarno politiko ZDA in Evropske (monetarne) unije prisilili v "tiskanje svežega denarja", rezultat česar je na dolgi rok praviloma višja inflacija in upad obrestnih mer.

Morda v to verjamete, morda ne. A resnica je sledeča. Bogati postajajo vse bogatejši, medtem ko srednji in nižji sloj upadata v realni vrednosti premoženja. Kje se skriva objektiven razlog? Gre morda za to, da bogati svoj denar plemenitijo predvsem, če ne kar izključno, na kapitalskih trgih, kjer dosegajo bistveno višje donose od inflacije in tako poskrbijo za rast svojega premoženja? Se skriva razlog za vse obsežnejšo premoženjsko stagnacijo in celo, kakor se obeta v prihodnjih letih, za nazadovanje nižjega in srednjega razreda, ki so povečini svoje prihranke pripravljeni zaupati le bankam, pa četudi za ceno izgubljanja realne vrednosti denarja? Gre pri tem za teorijo zarote ali pa zgolj za slabo finančno pismenost in nezaupanje večinske populacije? Slovenija je zelo dober primer te logike. V času ko denar na bankah izgublja realno vrednost znašajo bančne vezane vloge gospodinjstev preko 17 milijard evrov. Na drugi strani imamo v vzajemnih skladih dobri 2 milijardi investiranih sredstev. A je možno, da smo sami sebi, skupaj s finančno neukostjo in nezaupljivostjo, največji sovražnik našeg bodočega blagostanja?

Kako tvegano je v resnici naložbeno tveganje?

Kako se torej odzvati na "teorijo zarote finančnih elit"? Sprejeti morate dejstvo, da je za kakršnkoli dobiček potrebno privzeti vsaj minimalno tveganje. Razmislite o tem ali bi bili pripravljeni denar z bančnega računa premakniti v sklad državnih ali podjetniških obveznic. Razmislite o naložbenem in moralnem potencialu naložb v obnovljive vire energije. Ali je naložba v solarne celice ali vetrne elektrarne res tvegana? Razmislite o tem, kaj bi bila za vas najbolj smotrna naložba, potencial katere je za vas neizpodbiten. Ali priznavate dejsto, da se Evropa sooča z vse večjim deležem starejšega prebivalstva in čedalje nižjim deležem delovno aktivne populacije? Se vam zdi, da bi bilo smiselno investirati v izgradnjo domov za oskrbo starejših?

Skratka, za boljše življenje v prihodnje boste morali sami sebi natočiti čistega vina. Poglejte skozi družbeno zakoreninjene parametre realnosti. Ponovno ovrednotite tveganje, postavite si realne cilje. In pa predvsem, izstopite iz cone finančnega ugodja, katerega v preveliki meri definirajo nivoji obrestnih mer.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Stroškovne ugodnosti nadomestile oglaševanje preteklih donosov

07.03.2011

K. Koncilja

Prevelika izpostavljenost posamezni DZU lahko privede do prekrivanja naložb v posamezne delnice

08.04.2011

K. Koncilja