Tudi november pozitiven za vlagatelje v vzajemne sklade

Med skladi domačih ter tujih družb za upravljanje se je letos ustvarila precejšnja razlika, saj so domači skladi do 17. decembra v povprečju ustvarili 7,41-odstotno donosnost sredstev, medtem ko so skladi tujih DZU letos pridobili 3,36 odstotka.

Delniški skladi so sicer novembra v povprečju pridobili 2,04 odstotka. Najvišjo rast so oktobra beležili ozko usmerjeni delniški skladi. Najdonosnejši je bil PI Gold Stock, ki sredstva vlagateljev investira v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Sklad je pridobil 9,14 odstotka. Z 7,68-odstotno donosnostjo mu sledi ALTA Turkey, ki sredstva vlagateljev investira v delnice turških podjetij. Dobro so se odrezali tudi skladi, ki imajo sredstva investirana v delnicah podjetij iz tehnološkega sektorja.

Vzajemni sklad	nov. v %
PI Gold Stock	9,15
ALTA TURKEY	7,68
Infond Consumer	7,39
Infond Technology	6,88
EEF Equity Japan LTE - RH	6,73

Slabo so mesec, v luči padanja cen nafte, končali tudi skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v energetska podjetja ter v ruske delnice. Najmanj donosen sklad meseca je bil RCM Russland Aktien, ki je pridelal 6,64-odstotno izgubo. Na drugem mestu med najmanj donosnimi skladi meseca se je znašel Triglav Energija, ki je pridelal 6,47-odstotno izgubo.

Vzajemni sklad	nov. v %
RCM Russland Aktien	-6,64
Triglav Enegija	-6,47
KD Russia, laD	-6,31
ALTA ENERGY	-5,89
NLB Skladi - Naravni Viri delniški	-5,42

Pozitivno so mesec zaključili tudi obvezniški skladi, ki so novembra v povprečju beležili 0,65-odstotno rast. Najvišjo donosnost so beležili tisti obvezniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v obveznice evropskih izdajateljev. Najdonosnejši EEF Bond EUR Long Term LTE - R je mesec zaključil 2,17 odstotka višje.

Med panožnimi skladi so novembra izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja informacijska tehnologija (+5,86 odstotka) in telekomunikacije (+5,34). Z rastjo so mesec končali tudi vzajemci iz sektorja potrošne dobrine (+4,93 odstotka), osnovne potrošne dobrine (+4,86 odstotka), zdravstvo (+4,64 odstotka), nepremičnine (+2,80 odstotka), finance (+2,61 odstotka) in javne dobrine (+0,95 odstotka). Ostali sektorji pa so mesec v povprečju končali v negativnem območju. Najslabše so se odrezali vzajemci iz sektorja energetika (-3,57 odstotka) ter iz sektorja industrija (-1,52 odstotka).

Slovenija in Indija letos z najvišjimi donosi

Najbolje letos poslujejo tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v slovenske delnice. Delnice podjetji na ljubljanski borzi, še do nedavno v primežu političnih spletk, ne-izvedenih strukturnih reform in pod vprašajem morebitne finančne pomoči s strani evropskih partnerjev, so se vendarle obrnile v trend, ki je globalno na trgih prisoten že od pomladi leta 2009. Od začetka leta je najdonosnejši vzajemni sklad NLB Skladi - Slovenija delniški pridobil že 64,93 odstotka. Sledijo pa mu vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v Indijo. Zgodovinske volitve, ki so maja letos prinesle zmago Narendi Modiju, še vedno vplivajo na rast ter na potencial indijskega gospodarstva in posledično tudi delnic. Vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v Indijo, letos beležijo med 33- ter 52-odstotno rast investiranih sredstev.

Vzajemni sklad	2014 v %
NLB Skladi - Slovenija delniški	62,88
Franklin India Fund [A]	52,53
Franklin India Fund [N]	51,45
Alpen.SI	40,62
ALTA INDIA	33,82

Opec odgovoren za razburljivo dogajanje v prvi polovici decembra

Letošnji december se je za razliko od ostalih začel precej razburljivo. Glavni katalizator dogajanja je bilo zasedanje Opec. Konec novembra se je kartel odločil ohraniti proizvodne kvote nespremenjene pri 30 milijonih 159-litrskih sodov dnevno, kar je nekoliko presenetilo analitike in močno pocenilo cene nafte.

Padec pa se je odrazil tudi na delnicah energetskih družb ter na državah proizvajalkah nafte. Največja poraženka dogajanja je bila Rusija, skoraj polovica proračuna katere je odvisno od prodaje energentov. Vrednost rublja je zato od zasedanja Opec do 16. decembra beležila močan padec. Dogajanje v Rusiji pa je za sabo povleklo tudi ostale države v razvoju ter v omejenem obsegu tudi finančne trge razvitih držav, ki so v tem času izgubili nekaj odstotnih točk. Vendar dogajanje zadnjih dni kaže na to, da se je situacija umirila in so se trgi znova vrnili v pozitiven trend, ki je letos prisoten na svetovnih trgih.

Več vplačil v vseh tipih vzajemnih skladov

Korekcija, ki smo ji bili priča v začetku oktobra, je povzročila kar nekaj skrbi med vlagatelji, saj so ti oktobra povečali pozicije v bolj varnih oblikah skladov. Novembra pa se je ta trend znova obrnil, saj so z izjemo denarnih skladov (-27 vlagateljev), vsi tipi skladov beležili rast števila vlagateljev. Najbolj, za 429, se je povečalo število vlagateljev v delniških skladih. V obvezniških se je število vlagateljev povečalo za 141, v mešanih pa za 130.

Tudi denarni tok vzajemnih skladov je bil novembra pozitiven, saj so vlagatelji vplačali za 10,087 milijonov evrov več sredstev, kot so jih izplačali. Pozitivni denarni tok so beležile vse skupine vzajemnih skladov. Največ novih vplačil je bilo v mešane (+4,642 milijonov evrov) in delniške (+4,183 milijonov evrov) sklade.

Skupna vrednost investiranih sredstev v vseh vzajemnih skladi je konec novembra dosegla 2,184 milijarde evrov. V celotnem letu so slovenski vzajemni skladi zabeležili za 41,065 milijonov evrov več vplačil, kot izplačil sredstev. Največ novih sredstev so sicer privabili delniški (+22,243 milijonov evrov) in obvezniški (+17,540 milijonov evrov) vzajemci.

Višina investiranih sredstev na povprečnega vlagatelja se je letos zvišala za skoraj 20 odstotkov - iz 4.343 evra na vlagatelja januarja na 5.193 evra na vlagatelja v mesecu novembru.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].