Upravljavce premoženja smo vprašali, če menijo ali imajo tehnološke delnice še prostor za rast ali pričakujejo upočasnitev.
Tehnologija je eden izmed ključnih sektorjev v sestavi ameriškega borznega indeksa S&P 500, in s tem pridobiva vedno večjo vlogo tudi v portfelju naložb investicijskih skladov. Tehnološki indeks NASDAQ je v zadnjih 5 letih zrasel za okoli 120 odstotkov oz. je povprečna anualizirana letna donosnost indeksa znašala nekaj več kot 17 odstotkov. O napihnjenosti indeksa se je začelo govoriti že leta 2015, ko je prvič po poku tehnološkega balončka presegel mejo 5.000 točk. Sedaj se nahaja pri okoli 11.000 točk.
Posledično so, kot smo že pisali, precej pridobili tudi tehnološki skladi, dostopni slovenskim vlagateljem. Tehnološki vzajemci so po podatkih spletnega mesta Vzajemci.com bili prva izbira vlagateljev v zadnjih 3 letih. Pozitivno pa je, da so ravno ti skladi v tem obdobju ustvarili najvišjo donosnost.
Izidor Jerman, direktor sektorja upravljana premoženja, Triglav Skladi d.o.o.: »Zgodbo o tehnoloških delnicah je potrebno gledati nekoliko širše kot izključno samo iz vidika standardnih vrednotenj, kot so P/E in podobno. Od leta 2003, ko smo doživeli »reset« tehnoloških delnic po poku dot.com balona, so do začetka letošnjega leta dobički teh delnic rasli hitreje kot so rasle cene delnic. Razpon med kumulativno rastjo dobičkov in kumulativno rastjo cen delnic je bil ravno v začetku letošnjega leta največji od leta 2003, ko je bila rast obeh (dobičkov in cen delnic) poravnan.
Ali imajo tehnološke delnice še prostor za rast? Dolgoročno vsekakor. Za naslednje leto je npr. pričakovana rast dobičkov okrog 17 odstotkov, kar je bistveno več kot pri preostalih sektorjih. Razlog za takšno rast, ki je po večinskem mnenju možna še nekaj naslednjih let je v tem, da bodo s spoznanjem o nujnosti prilagoditve novim potrošniškim navadam vsi preostali sektorji in podjetjav zelo kratkem času svoje poslovne modele primorana prilagoditi novi realnosti. To pomeni, da se v veliki meri prodaja??Kaj in dostop do končnega potrošnika seli na internet. Nadalje se uvaja 5G tehnologija, ki je predpogoj za večino smelih projektov in vizij kot je npr. avtonomna vožnja, umetna inteligenca in Internetu stvari (IoT). Delo od doma bo čedalje bolj pogosto, kar za sabo povleče dodatne investicije v ustrezno strojno in programsko opremo. Skoraj eksponentno povečevanje internetnih nakupov bo povečalo obdelavo podatkov tako v dobavni verigi, še bolj pa v prodajni verigi, ki bo zahtevala ogromno povečanje logističnih kapacitet. Vse skupaj bo zahtevalo investiranje v podatkovne centre, posodobitev obstoječe informacijske infrastrukture, kar pomeni več novih polprevodnikov in druge strojne opreme. Nenazadnje tudi potrošniki potrebujemo čedalje več podatkovnega prostora, predvsem v oblaku, za shranjevanje vseh mogočih pretočnih vsebin. Tako se krog sklene in v vseh omenjenih procesih bodo v prvi vrsti uveljavljena tehnološka podjetja, ki omenjene rešitve že ponujajo.
Seveda je to dolgoročen pogled, kar pa ne pomeni, da se kratkoročno ne more zgoditi ali manjša korekcija cen tehnoloških delnic ali pa stagnacija le teh in nadpovprečna rast v drugih sektorjih, kot je bilo omenjeno v enem izmed prejšnjih odgovorov. Zato za povprečnega vlagatelja še vedno velja načelo ustrezne razpršitve naložbenega portfelja.«
Rok Potočnik, upravitelj premoženja NLB Skladi: »Tehnološke delnice so v zadnjih letih resnično zabeležile izjemne donose. Še posebej to velja za največje družbe iz indeksa Nasdaq (Microsoft, Apple, Google, Facebook in Amazon). Velja omeniti, da so bile rasti teh družb dodobra podkrepljene z odličnimi rezultati družbi in/ali izjemno perspektivnostjo podjetij. Prav gotovo velja, da so določena podjetja res visoko vrednotena. Amazon, na primer, kotira pri 120-kratniku letnega dobička. Na splošno pa ne moremo z gotovostjo trditi, da so vrednotenja ekstremno visoka. Vsekakor pa bi bilo zaradi dobre perspektive podjetij in močnih bilanc stanja družb tvegano staviti na konec bikovskega trenda. Se pa podjetja iz te panoge soočajo tudi s tveganji. Ena glavnih ovir je morebitna prilagoditev zakonodaje, saj imajo regulatorji dokaj odklonilen odnos do podjetij, ki dosežejo monopolno moč. Dodatno tveganje, ki se mu vlagatelj izpostavlja, pa leži na nepredvidljivih odnosih na relaciji Peking - Washington. Vseeno svetujemo nekoliko nadpovprečno izpostavljenost do tovrstnih podjetij.«
Aleš Grbič, upravljalec – analitik družbe SAVA Infond: »Gibanje teh delnic bo na dolgi rok odvisno od poslovanja ključnih podjetij (Apple, Microsoft, Amazon, Facebook, Alphabet …). V času od marca do maja letos so ta podjetja in še mnoga druga iz tega sektorja dobila pospešek pri poslovanju ravno zaradi COVID-19 in zapiranja svetovnih gospodarstev. Običajno trgi na kratek rok gredo iz enega ekstrema v drugi ekstrem. V kolikor smo na dolgi rok investirani v podjetjih, ki so vodilna na svojem področju in imajo izrazite konkurenčne prednosti brez strukturnih težav ter njihov konkurenčni položaj ni ogrožen, potem se vlagatelji nimajo česa bati. Kratkoročne nihaje, kot je bil marca letos ali novembra 2018, lahko izkoristijo sebi v prid in povišajo izpostavljenost do tveganih naložb seveda glede na njihov odnos do tveganja.«
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja Generali Investments: »Apple je zopet postalo najvrednejše podjetje na borzi. Tržna kapitalizacija znaša skoraj 2 trilijona dolarjev. A od leta 2015 se nominalni operativni dobiček in EBITDA praktično nista spremenila, prihodki pa so v celotnem obdobju zrastli za 17 odstotkov, tržna vrednost podjetja pa za 3,5-krat. Ali je poceni ali ne, naj si vsak vlagatelj sliko ustvari sam, a dejstvo je, da teh nivojev indeksov ne bi mogli doseči brez izdatne podpore centralnih bank v obliki negativnih obrestnih mer in zelo poceni denarja. Če iz tega izpeljemo pogled v prihodnost, lahko rečemo, da prostor za rast obstaja, ni pa to več toliko odvisno od podjetij samih kot do količine denarja, ki ga bodo centralne banke ustvarile v prihodnosti. Pomembno pa je, da delujejo v privlačni panogi, ki raste. Videli smo, da pri nekaterih drugih panogah, kjer rasti ni že nekaj let, vrednotenja ostajajo zelo nizka in tečaji delnic ne rastejo.«
Zaključek
Kot kaže, je splet okoliščin vse od poka dotcom balona do izbruha nove koronavirusne bolezni ustvaril ugodno okolje za tehnološka podjetja, ki uspešno sledijo trendom. Svoje na že tako vroč ogenj prilivajo še centralne banke.
Vsekakor gre za sektor, ki bi moral biti zastopan v portfelju povprečnega vlagatelja. Ne glede na to pa bi se izpostavili previsokemu tveganju, v kolikor bi imeli portfelj izpostavljen le tehnološkim delnicam. Zato vam priporočamo, da se pred investicijo posvetujete z neodvisnim strokovnjakom.
V naslednjih dneh spremljajte spletno mesto za več intervjujev z upravitelji premoženja.
