Po izjemni rasti v preteklih letih, vzajemni sklad Infond Life tudi letos beleži dober rezultat; do 21.8 je zrasel za 15,47 odstotka. Odločili smo se, da naredimo intervju z mag. Barbaro Gačnik, ki upravlja sklad. V preteklosti je bila že nagrajena s strani revije Moje Finance za upravljanje vzajemnega sklada Infond Life.
Upravljate vzajemni sklad Infond Life, ki sredstva vlagateljev investira v farmacevtska podjetja. Od prevzema upravljanja sklada, ta konstantno beleži visoko rast (dobrih 11 odstotkov letos in več kot 80 odstotkov v zadnjih treh letih) in se nahaja med najdonosnejšimi skladi v Sloveniji. Katere naložbe sklada so najbolj zaslužne za tako rast vrednosti enote premoženja?
Težko bi izpostavila posamezne naložbe, čeprav so nekatere med njimi, kot na primer Gilead Sciences v zadnjih treh letih porasle za več kot 420% v EUR ali Intermune, ki je porasla za dobrih 170% v enem samem dnevu, zaradi odličnih rezultatov raziskav za njihovo zdravilo Esbriet. Gre bolj za uspešno alokacijo sredstev sklada med posamezne podpanoge znotraj farmacije. Life je bil v zadnjih treh letih v primerjavi s primerjalnimi indeksi bolj izpostavljen biotehnologiji, delnice zajete v indeks Nasdaq Biotechnology so v zadnjih treh letih porasle za dobrih 191% merjeno v EUR. Večjo utež smo imeli tudi pri proizvajalcih generičnih zdravil, le-ti so v tem obdobju merjeno z indeksom Bloomberg Global Generic Pharmaceuticals porasli za slabih 77% merjeno v EUR. Nenazadnje pa je v letošnjem letu na dober rezultat vplivala tudi »prevzemna vročica« med originatorji in proizvajalci medicinske opreme. Šlo je predvsem za prevzeme katerih motiv je bila sprememba domicila zaradi ugodnejšega davčnega statusa – ameriški farmacevti imajo namreč dobičke obdavčene po stopnji 35%, medtem ko je Evropa davčno bolj ugodna, za primer, na Irskem so dobički obdavčeni zgolj s 12,5%.
Kako se je portfelj delnic spremenil v letošnjem letu? Načrtujete kakšne spremembe v prihodnosti?
Na letošnje večje spremembe portfelja je vplivala predvsem izjemna rast biotehnoloških delnic. Prav zaradi tega smo že v začetku leta pričeli z zniževanjem izpostavljenosti napram biotehnološkim delnicam in tako smo korekcijo te podpanoge v aprilu dočakali in preživeli z minimalnim vplivom na celoten portfelj. Manjše prilagoditve, v smislu zviševanja izpostavljenosti, smo naredili tudi v podpanogi medicinskih storitev in opreme, saj pričakujemo, da bo okrevanje ameriškega gospodarstva imelo pozitiven vpliv na poslovanje teh podjetij.
Na katera podjetja se osredotočate? Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
Bolj kot na sama podjetja sem osredotočena na dogajanje v farmaciji in njihovih podpanogah. Poskušam razumeti, kaj na primer pomenijo spremembe v ameriškem zdravstvenem sistemu, katere podpanoge bi od teh sprememb lahko največ pridobile, katere izgubile, potem pa znotraj le teh poiščem posamezne naložbe, ki morajo imeti ugodna vrednotenja in/ali nadpovprečne rasti prihodka in dobička.
Izbruh Ebole na afriškem kontinentu je sprožil veliko špekulacij med vlagatelji in so se delnice številnih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem zdravil, močno zvišale. Se je potencial za prihodnjo rast zaradi tega zvišal ali gre samo za špekulativne nakupe?
Z razvojem zdravila za virus Ebole se ukvarja kar nekaj podjetij, vsa zdravila pa so v fazi razvoja ali v eksperimentalni fazi. Zdravila še niso bila testirana na ljudeh, zaradi tveganja, da se Ebola razširi po svetu, pa FDA tehta da bi se zdravilo družbe Tekmira lahko uporabilo kot eksperimentalno zdravljenje samo za obolele z Ebolo. Dovoljenje ni bilo izdano še za nobeno zdravilo, saj tudi pri slednjem obstajajo zadržki zaradi dosedaj ugotovljenih stranskih učinkov. Okužena ameriška humanitarna delavca, ki sta bila sprejeta v bolnišnico v Atlanti, sta na lastno tveganje prejela zdravilo ZMapp družbe Mapp Biopharmaceutical, po podatkih z Bloomberga kažeta znake okrevanja. Z razvojem zdravila za Ebolo se ukvarja še Biocryst Pharmaceuticals, poteka pa tudi razvoj cepiva za obrambo proti virusu Ebole, sicer še v najzgodnejših fazah razvoja je enota Johnsona & Johnsona Crucell ter družbi Profectus Biosciences in Newlink. Zaradi izjemno hitrega širjenja okužbe in visoke smrtnosti je iznajdba zdravila, oziroma cepiva lahko izjemna priložnost za rast prihodkov. Vendar, treba je poudariti, da o učinkovanju trenutnih terapij za zdravljenje Ebole vemo malo, zdravila niso testirana na ljudeh in pot do same odobritve zdravila in s tem pričetka trženja je še dolga, zato so naložbe v delnice teh podjetij visoko špekulativne.
Sektor biotehnologije in tudi zdravstveni sektor je bil v preteklih letih med najdonosnejšimi za vlagatelje. V zadnjem času pa so se pojavili številni analitiki, ki trdijo, da se je naredil balonček, kljub temu, da veliko podatkov kaže drugačno sliko. Med takimi je bila tudi predsednica Federal Reserve Janet Yellen, po izjavi katere so delnice iz sektorja biotehnologije v trenutku izgubile nekaj odstotkov vrednosti. Se strinjate s temi izjavami? Kje so v sektorju največja tveganja in kje največje priložnosti?
Zgodba je več plastna. Pri biotehnologiji moramo ločiti med zrelimi biotehnološkimi podjetji, ki so se na trgu že uveljavila in med biotehnologi, ki imajo potencialno uspešna zdravila še v zgodnji fazi razvoja. Oboji so zajeti v indeks Nasdaq Biotechnology, ki je svoj vrh letos dosegel konec februarja in pri zasledovanju vročih zgodb previdnost nikoli ni odveč. Lahko se sicer zgodi, da se označba balona prehitro prilepi, saj je težko določiti, kdaj se je na trgu dejansko formiral balon, kdaj pa gre »le« za precenjen trg. Kljub temu je lahko pogosto omenjanje balona že prva opozorilna lučka za investitorja, da se morda ozračje pregreva. Vrhu v februarju je sledila korekcija v aprilu, delnice indeksa Nasdaq Biotechnology so izgubile slabih 22% merjeno v EUR, vendar so se delnice zrelih biotehnologov začele z dna pobirati bistveno prej, saj je oblikovanje pričakovanj za uveljavljena podjetja in s tem presojanje o vrednotenju delnic bistveno lažje. Za podjetja, ki imajo zdravila v zgodnjih fazah razvoja so seveda tveganja bistveno višja, saj je do odobritve zdravila in do ustvarjanja prihodkov potrebno uspešno zaključiti vrsto raziskav. Investitorji pogosto investirajo v te delnice na podlagi neke bodoče obljube prihodka in v kolikor se pričakovanja izkažejo za nerealna so »kazni na trgu« zelo hude.
Kakšna so vaša pričakovanja za sektor zdravstva v prihodnjih letih in kateri dejavniki bodo najbolj odgovorni za prihodnje gibanje delnic podjetij iz tega sektorja?
Kaže, da povpraševanja po zdravstvenih storitvah in produktih še ne bo zmanjkalo. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, s starostjo pa hočeš nočeš postajamo vse bolj odvisni od zdravstvene oskrbe. Z višjimi razpoložljivimi dohodki le-ta postaja, vse bolj dostopna tudi prebivalstvu razvijajočih se trgov, ki jih poleg tega tudi vse bolj pestijo zdravstvene težave poznane zahodnemu svetu, kot je sladkorna bolezen, hipertenzija, obolenja srca in podobno. Stroški zdravstvene oskrbe bodo torej naraščali in bodo vedno bolj bremenili državne blagajne, zato so prisiljene varčevati, kar bo predstavljajo cenovni pritisk za proizvajalce, koristniki pa bodo prisiljeni vedno večje breme prevzeti na svoja pleča. Za farmacijo to pomeni, da se bodo zahteve po učinkovitosti poslovanja še zvišale, farmacevti se bodo osredotočali na področja, kjer imajo dominantne tržne deleže, na področja, kjer je konkurenca omejena in kjer so ovire za vstop relativno visoke.
