V seriji treh prispevkov se bom dotaknil negativnih obdobij borznih trgov. Drži, da kriza ne prinaša nič dobrega za psihologijo vlagateljev, toda odziv na padce bi moral biti močno odvisen od starostne skupine posameznika, obenem pa bi moral upoštevati še ostale dejavnike. V seriji prispevkov se bom dotaknil treh starostnih skupin: od 18. do 45. leta (1. del), od 45. do 60. leta (2. del) in 60 + let (3. del).
Najprej moram poudariti (ugotavljam, da številni še vedno zamenjujejo zavarovalne police z direktnim varčevanjem na borzah ali v investicijskih skladih), da govorim o direktnem varčevanju na trgih, pri katerem ste v vsakem trenutku likvidni in fleksibilni.
Drži, da je neprijetno spremljati padec naložbenega portfelja pri obratu borznega trga in vlagatelji zato večkrat posegamo v strukturo portfelja. Paziti pa moramo, da ne bodo ti posegi prišli ob napačnem trenutku. Še pomembneje, ukrepanje mora biti prilagojeno naši starosti oz. času, ki nam je ostal do upokojitve; in tudi to v mnogih primerih ne drži, saj ob upokojitvi ne boste naenkrat izplačali vseh privarčevanih sredstev.
Neumno se mi zdi prebirati komentarje strokovnjakov, ki pravijo, da je nesmiselno prilagajati portfelj (v tem primeru bi v zadnjih 10 letih iz takrat uravnoteženega portfelja prišli do izjemno tveganega danes ravno v trenutku, ko se nahajamo blizu rekordov). Panične prodaje ob padcih skoraj nikoli ne prinesejo nič dobrega, vendar moramo portfelj še vedno prilagajati glede na življenjsko situacijo, glede na cilje, glede na naša pričakovanja in nenazadnje glede na spremembe vrednosti posameznih VP znotraj našega naložbenega portfelja kot sem argumentiral v prispevku z naslovom "Naložbeno priporočilo malo drugače".
Proces investiranja je, v kolikor gledamo iz vidika psihologije investitorja, obrnjen na glavo. V kolikor ste stari nekje med 20 in 45 let, imate do vašega končnega cilja - upokojitve - še veliko časa. Glede na ta podatek, vas dnevna nihanja trgov ne bi smela skrbeti, saj imate več kot dovolj časa za dosego cilja, dnevna nihanja pa nimajo vpliva na vaš portfelj. Ker imate manj izkušenj kot starejši vlagatelji, vas bodo hitrejši premiki bolj skrbeli, kot tiste, ki se bližajo upokojitvi. Torej bo vaša naklonjenost tveganju visoka, toleranca tveganja pa verjetno ne.
Kot pri vsaki situaciji, ki se na prvi pogled zdi strašna in negotova, je smotrno svojo energijo usmeriti v tisto, nad čimer imamo nadzor in spregledati vse tisto, nad čimer med nihanjem trgov nimamo vpliva. Nenazadnje nimate vpliva na gospodarsko rast ali na gibanje trgov; vse se bo premikalo tako, kot se bo premikalo. Imate pa nekaj vpliva na lastno finančno situacijo oz. nad tem koliko porabite in koliko privarčujete. Vpliv imate tudi na alokacijo vašega naložbenega portfelja, višino vaših denarnih rezerv in tako naprej.
Dolgo obdobje rasti, kot smo mu bili priča v zadnjih več kot 10 letih, povzroči efekt bogastva. Z naraščanjem vrednosti vaših naložb (čeprav donosov še niste realizirali) ste pripravljeni več trošiti za večerje, izlete, dražje hotele, itd ... Vaš življenjski stil se prilagaja skladno z vrednostjo vaših naložb. Eden boljših ukrepov je ta, da v negotovih časih prilagodite vašo porabo in več sredstev privarčujete. Vsi smo že slišali za pravilo, da moramo 10 odstotkov vseh svojih prihodkov dati na stran za obdobje po upokojitvi. Resnica je, da je ta strategija primerna le za manjši del ljudi. To pravilo je zelo splošno in ne upošteva vsakega posameznika. Povečajte višino vašega mesečnega varčevanja (v delnice, investicijske sklade, na bančni račun - torej, kar vam bolj ustreza) in boste tako z metodo povprečnega stroška v negotovih časih dodatno zavarovali svoj portfelj, saj boste kupovali cenejše VP; še bolje, na to početje se boste tako navadili, da bo to postalo sestavni del vašega življenja.
V drugem koraku sami ali s pomočjo neodvisnega strokovnjaka preglejte strukturo vaših naložb. Pravilo sicer pravi, da bi v mladih letih morali večji del portfelja (okoli 75 odstotkov) imeti investiranega v delnicah. Tu gre znova za splošno pravilo, ki ne upošteva vaše življenjske situacije, morebitne variabilne narave vaših prihodkov in tudi ne vaše naklonjenosti tveganju. Ne bodite del vzorca, saj si lahko s tem naredite škodo.
V tretjem koraku pa se posvetite sebi oz. vašim predvidevanjem, kdaj boste pričeli z izplačili iz vašega naložbenega portfelja. Vsekakor upokojitev ni edini cilj, za katerega varčujete. V kolikor so kakšni kratkoročni cilji oddaljeni manj kot tri leta, tega dela sredstev nikakor ne bi smeli imeti investiranega v delniških naložbah. Drži, da so donosi obveznic in denarja praviloma nižji, ampak istočasno niso podvrženi visokim nihajem.
Še zadnjih nekaj nasvetov je: izkoriščajte krovne sklade, saj pri teh praviloma ne boste imeli dodatnih stroškov. Davek na dobiček, čeprav vreden pozornosti, ni tako pomemben, kot mu večina pripisuje. Slednjemu sem se pred časom posvetil v prispevku z naslovom "Je davek na dobiček res tako pomemben?". Eden bolj praktičnih nasvetov pa je, da so negotova obdobja najbolj primerna zato, da investirate v sebe. V kolikor investiranje v lasten razvoj pomeni, da boste s pomočjo tega stroška več zaslužili v prihodnje, lahko to vsekakor uvrstimo med naložbe.
