Nadaljujem s serijo člankov o primernem odzivu vlagateljev na borzne padce. V prvem delu sem se posvetil varčevalcem do 45. leta starosti. Tokrat se bom dotaknil druge skupine ljudi, ki se nahajajo bližje upokojitvi.
Kot sem zapisal že v 1. delu, drži, da je neprijetno spremljati padec naložbenega portfelja pri obratu borznega trga in zato (pre)pogosto posegamo v samo strukturo portfelja. Portfelj je smiselno prilagajati, paziti moramo le, da ne bodo ti posegi prišli ob napačnem trenutku. In kar je najpomembneje, premiki morajo biti prilagojeni naši starosti oz. času, ki nam je ostal do upokojitve; in tudi to v mnogih primerih ne drži, saj ob upokojitvi ne boste naenkrat izplačali vseh privarčevanih sredstev.
V kolikor poslušate zagovornike strategije buy&hold, bodite pozorni na razmerja med posameznimi tipi naložb (upam, da nimate v portfelju le delnic!). Strategija ni slaba, drži, vendar pasivno investiranje deluje le v času borznega razcveta in se sesuje isti trenutek, ko pride do obrata. S pasivnim investiranjem bi v zadnjih 10 letih iz uravnoteženega portfelja delnic in obveznic v razmerju 60:40 prišli do danes izjemno tveganega portfelja, v katerem bi vrednost delnic predstavljala okoli tri četrtine celotnega portfelja. Bi lahko rekli, da je taka struktura primerna za današnje čase?
Dejal sem, da je proces investiranja obrnjen na glavo, saj mlajši vlagatelji niso tako izkušeni in se zato po navadi neprimerno in preveč "zavzeto" odzivajo na borzno dogajanje. Drugačen vzorec pa lahko zasledimo pri izkušenih varčevalcih, ki se bližajo upokojitvi. Korekcije in borzne krize prebrodijo preveč ležerno, čeprav se bližajo zastavljenemu cilju. V kolikor še nimate načrta, kako poskrbeti za zavarovanje portfelja v letih pred upokojitvijo, za to čim prej poskrbite (pri tem vam pomagamo Vzajemci). Nihanja trgov so nekaj povsem vsakdanjega in še enkrat naj poudarim pravilo, da tisti, ki niste pripravljeni na 15-odstotna nihanja v kratkem času, nimate kaj iskati v delniških naložbah. Nihanja, do katerih pride v zadnjih letih varčevanja, lahko hitro prerastejo v tveganje, da ne boste dosegli vašega cilja ali še huje; izgubili do sedaj privarčevana sredstva.
Najbolj enostaven recept bi bil, da vse skupaj prenesete v garantirane produkte in tam počakate na upokojitev. Ampak to bi vam odsvetoval, saj obresti ne bi presegle niti inflacije in bi izgubljali kupno moč vaših prihrankov (kot se to že dlje časa dogaja depozitarjem). V kolikor imate do svojega cilja še vsaj 10 let, imate na voljo več orodij kot mlajši vlagatelji (ker imate več premoženja) in več orodja kot upokojenci (ki nimajo tako visokih prihodkov in si ne smejo privoščiti višjega tveganja).
V prvem koraku bi vam priporočil, da racionalno ocenite situacijo v kateri se nahajate. Imate morda že dovolj sredstev za upokojitev? Morda pa boste ugotovili, da obstaja realen scenarij, da vam med upokojitvijo zmanjka denarja. V slednjem primeru morate hitro ukrepati in popraviti nastalo situacijo. Najboljši način ocene vašega napredka je s pomočjo neodvisnega finančnega svetovalca, ki bo lahko podal oceno vašega napredka, sestave naložbenega portfelja (in tega po potrebi prilagodil) ter tudi ocenil, koliko sredstev se lahko letno ali mesečno nadejate iz naslova vaših prihrankov, brez da bi vam ob tem zmanjkalo denarja. Priporočam tudi uporabo kalkulatorja družbe Vanguard.
V drugem koraku je nasvet podoben, kot pri mlajših varčevalcih - osredotočite se na tiste dejavnike, na katere imate vpliv. Vpliva na borzne tečaje nimate, imate pa vpliv na to, koliko sredstev vsak mesec namenite za varčevanje. V negotovih časih, četudi se bere nelogično in v nasprotju z zdravo pametjo, je še najbolj smiselno povečati višino mesečnega varčevanja. S tem boste ne samo povečali verjetnost uspešnega dosega vaših ciljev, ampak obenem tudi kupovali cenejše vrednostne papirje, ki bodo imeli več prostora za rast, ko se razmere umirijo.
V kolikor ocenjujete, da višina prihrankov ne bo zadoščala za normalno življenje po upokojitvi, je tretji korak ta, da zamaknete svojo upokojitev. Ukrep je, čeprav sila nepriljubljen, vse bolj pogost. Z zamikom datuma upokojitve boste lahko dlje časa varčevali, dlje časa se bodo sredstva obrestovala in tudi dlje časa bodo sredstva ostala nedotaknjena. Obenem pa boste na račun daljše delovne dobe imeli tudi višjo državno pokojnino (v kolikor bo ta še obstajala).
V četrtem koraku se začnite aktivno pripravljati na upokojitev. Če na splošno velja, da bi moral posameznik imeti denarno rezervo, ki bo zadoščala za okoli 6 mesecev življenja, bi morali upokojenci imeti finančno rezervo dovolj visoko, da bo zadoščala za nekaj let življenja. V kolikor pride na trgih do krize ravno v trenutku, ko se boste upokojili, je zadnje kar si želite, prodaja naložb na 50 odstotkov nižji ravni. V takem primeru boste lahko mirno črpali sredstva iz naslova denarnih rezerv, naložbeni portfelj pa pustili pri miru, da lahko brez večjih pretresov okreva.
Zadnji nasvet je ta, da pri načrtovanju upokojitve ne pozabite v poštev vzeti dejstva, da se bo vaš življenjski slog v tem obdobju spremenil. Morda se boste lotili nove aktivnosti, več potovali, začeli igrati golf ali pa le več časa preživeli z vašimi potomci - vse to vpliva tudi na višino sredstev, ki jo boste takrat želeli imeti privarčevanih.
