Ob izrazu »alternativni sklad« ste številni skomignili z rameni, spet drugi jih poznate in jim niste naklonjeni, tretjim pa se vam je na obrazu zarisal nasmešek, ki izraža zadovoljstvo. Ne glede na različne poglede, vloge alternativnih skladov v slovenskem gospodarstvu ne smemo zanemariti, saj je ta že sedaj tako močna, da predstavljajo pomemben člen verige pri razvoju mladih podjetij in pripravi le-teh za nastop na globalnem trgu.
"Prispevek je bil objavljen v reviji Start up Kapital"
Vedno pogosteje se srečujemo s primeri, ko investitorji iščejo naložbe, pri katerih želijo pustiti svoj pečat, pomagati družbi, ustvariti nova delovna mesta in pri tem še zaslužiti. Enako je deloval svet v začetkih investiranja v delniške naložbe, saj se je denar prelil lastnikom, ki so ga porabili za razvoj podjetja. Z razvojem tehnologije in dostopnostjo investicij pa se je prvinski namen vsega skupaj nekako izgubil.
Danes, ko kupite delnico podjetja na organiziranem trgu, to pomeni, da pričakujete ugoden razvoj podjetja. Tisti, ki pa so odgovorni za ta razvoj, od tega nimajo nič, ne glede na to, kako močno si želite s svojim vložkom in/ali znanjem pomagati. Zato se številni premožni vlagatelji vedno pogosteje odločajo za ustanovitev lastnih podjetij ali investicijo v podjetja, katerih poslanstvo je investiranje v zasebna podjetja. Le-ti ne nastopajo samo kot investitor, temveč tudi kot mentor, ki odpre številna vrata, poskrbi za pravo organizacijsko strukturo, zaposlitev pravih ljudi in, seveda, da se podjetje razvija skladno s poslanstvom, ki si ga je zadalo. V ozadju gre za realne naložbe, ki jih lahko vidimo, jih potipamo ali pa jih kako drugače uporabljamo.
V zadnjih štirih desetletjih se je likvidnost razvitih borz močno povečala, istočasno pa se je število kotirajočih družb skoraj prepolovilo. Kot posledica vsega prej zapisanega je na trgu ostalo manj podjetij, v katerih je skoncentriranega več kapitala. Krčenje ni posledica pomanjkanja novih podjetij, saj je le-teh več. Krčenje, brez upoštevanja propada nekaterih podjetij, je posledica dveh dejavnikov: 1. umika podjetij iz borze po prevzemu s strani večjega vlagatelja, 2. neuvrstitve podjetja v borzno kotacijo. »Javna ponudba delnic ni nikoli glavni cilj. Vse je odvisno od tega, ali je podjetje sposobno najti kapital, potreben za razvoj poslovanja,« je pred leti izjavil Ben Silbermann, CEO podjetja Pinterest. In drži: številna podjetja v začetni fazi razvoja kapital iščejo na zasebnih trgih, pri profesionalnih vlagateljih in alternativnih skladih, ki jih ne manjka niti na slovenskem trgu. Na borzo pa se uvrščajo že razvita podjetja, katerih rast je stabilna in ne več dvo- in večmestna, gledano v odstotkih, kot je bilo to včasih. Prva prodaja delnic je tako namenjena izstopu alternativnih skladov in večjih posameznih vlagateljev iz podjetja.
Kot so se pred približno sto leti začeli povezovati vlagatelji z namenom skupnega investiranja v delnice in s tem začrtali pot za razvoj industrije vzajemnih skladov, se podobno dogaja tudi pri alternativnih skladih. V praksi gre za organizacijsko povezano manjšo skupino večjih vlagateljev, ki z zbranimi sredstvi vstopajo v lastniško strukturo podjetij in s finančnim vložkom poskrbijo za njihov nadaljnji razvoj. Sredstva se tako med drugim porabijo za plače zaposlenih, morebitno vzpostavitev proizvodnje, izgradnjo potrebne infrastrukture in pripravo vsega potrebnega za širitev poslovanja. Lahko gre za izgradnjo domov za upokojence, gradnjo cest ali tehnološko podjetje s produktom, ki lahko revolucionira logistične procese svetovnih trgovcev, morda pa le za zasebno podjetje, ki se ukvarja z reševalnimi prevozi in zdravstvenim varstvom na prireditvah. Čisto vsaka naložba odigra svojo vlogo v portfelju tovrstnih skladov, bodisi poskrbi za stabilne dolgoročne dividende, ki se porabijo za nove investicije ali izplačilo obstoječih vlagateljev, bodisi imajo potencial globalne širitve zaradi revolucionarnega pristopa.
Kako pa poteka izbor naložb teh skladov? Drži, da imajo različni skladi različne naložbene strategije, vendar je vsem v začetni fazi skupna ena točka – ljudje. V kolikor ste podjetnik in iščete svež kapital, poskrbite, da boste všečni. Brez dvoma lahko tudi pozabite na drugi sestanek, v kolikor ste bili v preteklosti udeleženi v kakšnih sumljivih poslih. Svet alternativnih skladov je diskriminatoren in tako je tudi prav – nenazadnje gre za ljudi, ki vam zaupajo svoje prihranke, in je zadnje, česar bi si želeli, da se sredstva ne bi namenila razvoju podjetja in zaposlenih, ampak le obogatitvi življenjskega stila lastnika.
Prednosti tovrstnih skladov so nedvomno večja svoboda pri investiranju, večja izbira potencialnih naložb (nekatere raziskave govorijo tudi o 100-kratniku v primerjavi z delniškim trgom), potencialno višji donosi (zgodovinsko med 5 in 8 odstotki višja donosnost), osebna udeležba pri razvoju podjetij in projektov, realne in otipljive naložbe in nenazadnje osebne povezave, ki v večini primerov ostanejo za celo življenje. Glavna slabost je nedvomno nizka likvidnost in je tovrstne naložbe treba držati bistveno dlje časa kot vzajemne sklade ali delnice, zato za kratkoročne špekulante ali trgovalce niso zanimive. Med slabosti lahko uvrstimo tudi višje tveganje, saj so alternativni skladi z manjšim številom naložb bolj izpostavljeni tveganju ob morebitnem propadu kakšnega od podjetij, ki ga imajo v lasti. Tveganje pa predstavlja tudi pomanjkanje informacij, ker zasebna podjetja niso tako zavezana k poročanju, kot je to praksa pri javnih podjetjih, zato je pred investiranjem potrebna veliko podrobnejša raziskava poslovanja, trga in udeleženih oseb, za kar skladi potrebujejo strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo.
Ko naslednjič slišite besedno zvezo alternativni sklad, tega torej ne zanemarite prehitro in pozorno prisluhnite!
