Bo trenutno dogajanje delniške tečaje znova pognalo v prosti pad, kot smo mu bili priča letos marca? Mogoče. Verjetno pa ne, saj se današnje razmere na trgu precej razlikujejo od tistih spomladi.
Trgi nimajo radi negotovosti, kar se odraža tudi v tečajih delnic. Dogajanje okoli nove koronavirusne bolezni znova grozi, da bo ustavilo svetovno gospodarstvo. Če smo preteklo krizo preživeli z optimističnim pogledom v prihodnost in negotovostjo glede bolezni, je tokratna situacija obratna – ljudje večinoma niso negotovi glede trenutnega stanja, v prihodnost pa zrejo pesimistično. Slednje je eden glavnih razlogov, zakaj se številni bojijo dogajanja v prihodnjih mesecih. Koliko podjetij bo zaprlo svoja vrata? Koliko ljudi bo ostalo brez zaposlitve? Bo gospodarstvo uspelo okrevati, če bomo še drugič v enem letu umetno ustavili rast? Kako se bodo na vse skupaj odzvali borzni trgi?
Borze ne napovedujejo dogajanja v gospodarstvu, le odražajo trenutno stanje
Preberite tudi: Kaj lahko vlagatelji pričakujejo od ameriških volitev?
Morda se zdi, da borze ignorirajo podatke iz gospodarstva, kar številni tako radi poudarjajo. To nikakor ne drži. Borze na vse skupaj reagirajo sproti in praviloma 3-6 mesecev prej, preden podatke objavijo statistični uradi. Razlog tiči v tem, da je ravno poslovanje podjetij slika dogajanja v gospodarstvu. Podjetja so tista, ki zaposlujejo ali odpuščajo ljudi, in podjetja so tista, ki skrbijo za trgovsko menjavo med gospodarstvi. Podatek o BDP je podatek, ki odraža dogajanje v gospodarstvu v preteklosti. Borze pa so tiste, ki predstavljajo okno za vpogled v trenutno stanje v gospodarstvu.
Spomnimo, pomembnejši borzni indeksi so marca v obdobju zgolj enega meseca izgubile okoli tretjino vrednosti. Spomladi smo doživeli prvi primer v zgodovini, ko so se celotna gospodarstva nahajala tako rekoč v hibernaciji, centralne banke pa so nudile podporo ohranjanja pri življenju, dokler nismo prebrodili nevarnosti. Kot kaže, primer ni bil zadnji, saj se nahajamo na robu novega zaprtja, ki si ga nihče ne želi. Pa vendar se borze ne odzivajo na dogajanje. V nekem trenutku nam bo postalo jasno, da številna podjetja še vedno poslujejo, četudi v omejenem obsegu. Številna podjetja so prilagodila svoje poslovanje in poskrbela za hitrejši razvoj tistega, kar bi tako in tako morali storiti v prihodnjih letih. Številna podjetja pa so bila žal prisiljena zapreti svoja vrata.
Deflacija, inflacija ... hiperinflacija?
Preberite tudi: Drugo mnenje: Nezanemarljiv vpliv inflacije
Sedaj počasi prihajamo do vprašanja, ali bomo doživeli na borzah padec. Ukrepi svetovnih vlad in centralnih bank so v odzivu na dogajanje že danes krepko presegli ukrepe, ki jih je svet lahko spremljal po 2. svetovni vojni. Likvidnosti je na trgih več, kot so si analitiki še lani upali predstavljati. Znašli smo se v situaciji, ko je napovedovanje prihodnosti na podlagi vrednotenj trgov skoraj nemogoče. To pa zato, ker imajo trgi radi likvidnost in delnice le stežka upadejo za več kot 15 odstotkov, če v vsakem trenutku za vašo delnico na trgu obstaja več potencialnih kupcev. Na kaj pa vpliva tovrstno povečanje likvidnosti? Na inflacijo, in tej smo sedaj priča na delniškem trgu. Z zamikom se bo ta preselila tudi v realno gospodarstvo. Danes sicer govorimo o deflaciji na letni ravni, pa vendar poglejte svojo strukturo odhodkov in boste ugotovili, da živite v svetu, ko se dobrine dražijo. Glavna postavka, ki je vplivala na to, da govorimo o deflaciji, je cena energentov. Cena hrane je, na primer, na letni ravni višja za 3,6 odstotka.
Ali torej lahko pričakujemo padec na trgih? V luči volitev v ZDA in verjetne negotovosti glede končnega zmagovalca še tedne po koncu volitev ter v luči dogajanja okoli novega vala pandemije in sočasnih protestov širom Evrope, bi lahko rekli, da je padec neizbežen. Vendar je veliko višja verjetnost, da bo šlo za kratkoročni premik, ki mu bo sledil hiter odboj. Torej korekcija, ki se bo začela in končala tako hitro, da bodo kakršni koli premiki vlagateljev z namenom zaščite prej škodljivi kot pa koristni.
Zaradi same količine denarja na trgu pa je bolj verjetno, da bomo priča krepitvi inflacije, ki bo postopoma razvrednotila denar. Če trgi ne padejo, pade pa vrednost denarja, je učinek enak. Razlika je le ta, da bodo tisti, ki ne bodo na trgu, izgubili precej več, saj v tem primeru delnice opravljajo nalogo ohranjevalca vrednosti.
Najslabša naložba je vztrajanje pri varčevanju na banki
Če ste se sprijaznili z izgubo kupne moči vaših prihrankov, razloga za dodatne skrbi ni. V kolikor pa ne želite, da je vaših 10.000 evrov čez nekaj let realno vrednih le še 9.000 tisoč evrov, investirajte. Za uspešno investiranje potrebujete potrpljenje, disciplino in predvsem dovolj časa. Vzajemci pa smo tu za to, da vam pomagamo ustrezno razpršiti sredstva ali pa vas le odvrniti od morebitne neumnosti. Finančni svetovalec je oseba, ki vam bo vedno v pomoč pri finančnih vprašanjih, vas sproti izobraževala in vam nudila dostop do finančnih produktov, do katerih sicer sami ne bi mogli priti. Gre za osebo, ki na podlagi vaših želja pokaže najboljšo pot do dosege cilja in vam je v oporo na celotni poti do cilja.
Kontaktirajte nas za posvet z našimi strokovnjaki. Tega lahko opravite tudi na daljavo!
