Še imate vodo v pipi?
Emisije toplogrednih plinov, uničevanje (pra)gozdov, mačehovsko ravnanje z odpadki, izčrpavanje naravnih virov na kopnem in v vodah, čezmerna uporaba pesticidov, herbicidov in drugih strupov … Tole je na hitro le nekaj primerov slabih stvari, ki jih Zemljani počnemo svojemu planetu. Ne rečemo, da se ne trudimo tudi izboljšati. Iščemo obnovljive vire energije, se odločamo o za zdaj še zelo dragih električnih avtomobilih in se trudimo ločevati odpadke. Hej, še papirnate slamice uporabljamo, medtem ko še vedno pijemo iz plastenk.
Ampak, čisto iskreno: priznate, da vam rahlo cinični glas v podzavesti občasno zašepeta, da veliki onesnaževalec niste vi, ampak nekdo drug? Nekdo veliko večji? Ne le teoretiki zarot, ampak tudi tisti, ki štejejo po splošnih kriterijih med povsem običajne, »bogaboječe« in veljavni red spoštujoče Zemljane, z rastočim negodovanjem sprejemajo informacije o novi »cvetki«: medtem ko običajni smrtniki varčujemo z vodo, največje korporacije ta neprecenljivi vir življenja uporabljajo (ali zlorabljajo?) v nepredstavljivih količinah.
V javnost je prišlo poročilo o globalni porabi vode za nekaj tehnoloških gigantov za leto 2022 (ne, podatkov za 2023 še ni), temu pa je sledil še manjši plaz podobnih opozoril in poročil, ki so pred tem po naključju (ali pa ne) po tihem šla mimo večjega dela javnosti.
Torej: po poročanju Financial Timesa in drugih medijev je Microsoft za hlajenje svojih podatkovnih centrov povečal porabo vode za 34 %, Googlova poraba je poskočila za 22 %, 3 % pa je k svojim številkam dodala še Meta. Samo Microsoft je po lastnih podatkih družbe v enem letu porabil 6,5 milijarde litrov vode. Razlog številka ena?
Z vzponom umetne inteligence in z njo povezanih orodij računalniki, ki v grozdih »meljejo« podatke, oddajajo toliko toplote, da jih je treba hladiti. In ker so na primer klimatske naprave ali mega ventilatorji energetsko in posledično stroškovno preveč požrešni, je treba za hlajenje uporabljati nekaj drugega: vodo.
Če se sprehodite po zemljevidu Združenih držav Amerike zahodno od Illionisa proti brezpotjem in dolgčasu Nebraske, boste po poti naleteli na Iowo, pretežno kmetijsko zvezno državo s polji koruze, soje, pšenice in drugih pridelkov ter številnimi farmami. Največje mesto, Des Moines, ima dobrih 200.000 duš (trikrat toliko pa, če štejemo še vse okoliške kraje v regiji) in je v ZDA pravzaprav palček. Tako se morda tudi hitreje opazi, če gre kaj drugače kot ponavadi. In prav to se je zgodilo poleti 2022. Ko se je poraba vode v enem samem mesecu močno povečala, se je izkazalo, da je julija tega leta več kot 50 milijonov litrov oziroma 6 % vse vode iz vodovoda steklo skozi podatkovne centre Microsofta. Tam, dobesedno ob koruznih poljih na zahodu mesta, se je namreč prebujala in se razvijala nova različica modela ChatGPT. Nekaj mesecev preden so orodje dali v uporabo javnosti in se je začel vrtoglavi vzpon cele vrste orodij umetne inteligence za širšo uporabo, so računalniki za »tihi trening« chata v Des Moinesu porabili toliko vode kot deset tisoči prebivalcev in številna druga podjetja v mestu.
Še enkrat: vse to se je zgodilo že v letu 2022. Kaj pa v zadnjem letu in mesecih, potem ko so milijarde Zemljanov ponorele in želele od umetne inteligence vse mogoče? Resnici na ljubo je bilo več neumnosti kot pa vprašanj, pri katerih bi UI lahko pomagala rešiti svet. Zelo verjetno – na podatke še čakamo – je šla poraba vode v nebo. Tisti, ki jih bolj skrbi za naravo kot za sposobnost računalnikov, da izpljunejo (bolj ali manj) pravilen odgovor na vprašanja ali sproducirajo »fotografijo« (na primer papeža Frančiška v Balenciagini puhovki, kar je sicer »zagrešilo« orodje Midjourney), opozarjajo na »požrešnost računalnikov« in potencialno katastrofalne učinke na okolje. »Drvimo v katastrofo,« so opozorili varuhi okolja v Iowi, ki so vložili tudi tožbo za zaščito vodnih virov. »Chat ni nujen za človeško življenje, a si kljub temu dobesedno odvzemamo vodo, zato da z njo napajamo računalnike.«
Koliko časa še? V Veliki Britaniji je največje podjetje za oskrbo z vodo Thames Water lani sporočilo, da razmišlja o omejevanju porabe vode v podatkovnih centrih v Londonu. Če bo šlo tako naprej, bi lahko dodali omejevalnike pretoka na cevi in zaračunavali višje cene vode v časih največjega povpraševanja.
Bo spet zmagal kapital?
»Marsikje po svetu se srečujemo z resnimi in dolgotrajnimi sušami, sveža pitna voda pa postaja redka dobrina,« pravi Katie Crawford, raziskovalka z ameriške univerze USC. A na žalost nas zgodovina uči, da najbogatejši, največji, najmočnejši ... ponavadi zmagajo, tudi ko gre za ekologijo. Vprašanje je, ali bodo tehnološki giganti (u)slišali strokovnjake. Pred seboj imajo – če tega še niste vedeli – visoke cilje. »Razvijamo orodja, s katerimi bi lahko v prihodnosti naslovili največje izzive človeštva,« je na zaslišanju v ameriškem senatu pojasnjeval Sam Altman, »oče« orodja ChatGPT in izvršni direktor podjetja OpenAI. Ob tem je opozoril, da lahko »gredo stvari zelo narobe, če tehnologija odpove«.
Morda pa niti ni nujno, da odpove in začne vladati svetu v slogu kakega futurističnega filma o prevladi tehnologije nad človekom. Morda nas lahko pokoplje že s tem, da nas bo prikrajšala za osnovne dobrine?
Opomba uredništva
Namen tega članka ni apokaliptično strašenje o koncu sveta. Lahko ga razumete kot poziv k razumnemu pogovoru – brez chatov – o tem, kako bomo obvarovali naš planet (vsaj še) za prihodnjo generacijo. Ker pa ste na spletnem mestu finančno-svetovalne družbe, pa vam lahko koristi tudi za premislek o tem, ali lahko vrednosti tehnoloških globalnih velikanov res rastejo še naprej, ali pa bodo slej ali prej naletele na omejitve. Za vrednosti delnic ne vemo, kje je meja. A če nič drugega, vsaj za vodo vemo, da njene zaloge niso neomejene.
