Popusti, popusti, popusti!
Oblačila, čevlji, torbe in modni dodatki, televizorji, pametni telefoni, računalniki, tiskalniki, igralne konzole, hladilniki, pralni stroji, mikrovalovne pečice, cvrtniki na vroč zrak (menda uspešnica sezone 2023), igrače, kozmetika, dišave, letalske karte … Zajemite zrak, če ste vso tole prebrali v eni sapi. Vse je znižano. Seveda, ko pa je spet čas za črni petek. Akcija!
Super je, če lahko nakupujete ugodneje ...
… če seveda kaj potrebujete. Splača se počakati na obdobje, ko trgovci in ponudniki storitev znižajo cene. Ne glede na to, ali ste izbrali kak izdelek za dom ali pa želite porabiti manj za decembrska obdarovanja, so nakupi po znižanih cenah vsekakor dobrodošli.
Še posebej Američanom se ob črnem petku dobesedno »zmeša«.
Vsak drugi odrasli prebivalec ZDA namreč kupi na črni petek vsaj en izdelek ali storitev. Povprečno ob tem izkoristi okroglih 25 % popusta na redno (ali prej komunicirano) ceno. Nič čudnega, da analitiki prečešejo vse mogoče dejavnike, ki lahko vplivajo na nakupe. Poglobijo se celo v vremensko napoved. Letos so lahko kupce potolažili, da so v nasprotju z lanskimi napovedmi dežja, neviht in celo neurij oblaki naklonjeni »šopingu«.
Ampak: ali črni petek sploh še traja en sam dan in ali sploh še kupujemo v fizičnih trgovinah? Ste opazili, da smo malo višje zapisali »obdobje« in ne »dan«? Drži, tudi črni petek se je – podobno kot prej praznični decembrski nakupi – predvsem po zaslugi (ali krivdi) vse večje konkurence in vse večjega oglaševanja raztegnil na čas, ki bi ga mirno lahko poimenovali tudi »črni november«.
Evropejci smo zadovoljni, če imamo več časa za premislek.
Zdi se, da je večini kupcev to všeč. V raziskavi med 5.000 evropskimi kupci, ki so jo izvedli letos pri družbi Klaviyo, je kar 90 odstotkov vprašanih potrdilo, da imajo raje, če dobijo ponudbe že pred črnim petkom in si lahko vzamejo več časa.
V isti raziskavi se je pokazalo tudi to, da vse več ljudi ne mika gneča v fizičnih trgovinah. 75 % vprašanih je odgovorilo, da so povsem zadovoljni, če nakupujejo na spletu – ob pogoju, da jim zna ponudnik ob tem ponuditi dovolj informacij, preprosto pot do oddaje naročila in zanesljivo možnost za vračilo izdelkov. Posledica: skupno se je na spletu porabilo ob »prazniku« skoraj petkrat toliko kot pa pred 10 leti.
Kupci se odločajo trezneje
Letošnja raziskava Boston Consulting Group o potrošniškem razpoloženju ob črnem petku kaže, da se potrošniki odločajo previdneje in preudarneje kot v preteklih letih. Očitno inflacija, ne ravno bleščeče gospodarske razmere nekaterih najpomembnejših in/ali največjih držav ter vrsta vojno-političnih vrenj po svetu le imajo vsaj eno pozitivno plat? Kupci več razmišljajo o nižanju stroškov, pravijo, da manj porabijo za nenujne izdelke in iščejo cene, ki so dejansko ugodnejše in niso le oglaševane kot »neverjetno ugodne«.
Ni vse črno tudi zlato
Množice ljudi nakupujejo – in množice nato nakupe tudi obžalujejo. Zveza britanskih potrošnikov je pod svojo znamko Which? objavila podatke, da je po črnem petku kar polovica vseh kupcev obžalovala nakup oblačil, ker dve tretjini pa nakup gospodinjskih pripomočkov. Ampak prekomerno potrošništvo ni edina črna pika črnega petka. Vse več združenj za zaščito potrošnikov, politikov, okoljevarstvenikov (zaradi ogromnih količin proizvedene, poslane in zavržene embalaže, ki je stranski produkt nakupovalne mrzlice) in celo nekaterih trgovcev (tistih, ki prisegajo na jasne, zasidrane cene, za katere menijo, da so poštene zanje in za kupce) opozarja na škodljivost črnega petka in poziva k »nakupovalni vzdržnosti«. K spodbujanju krožne, racionalne porabe je med drugimi pozval evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius. »Sreča ni v nakupovanju stvari, ampak v čistem planetu in zdravem okolju,« je tvitnil. Proti potrošništvu so se postavili tudi francoski zakonodajalci, ki so že leta 2019 pozvali k omejitvi oglaševanja in se postavili v bran malim trgovcem. Ti so ob črnem petku še posebej »na udaru« velikanov, kot je Amazon.
O spletnem trgovskem gigantu bi lahko pisali romane, ampak najbrž nekaj o njegovih poslovnih praksah in načinu, kako nižati cene in hkrati povečevati profit, govori vse glasnejše nezadovoljstvo njegovih zaposlenih. Čeprav je imperij Jeffa Bezosa tudi letos povišal prihodke v primerjavi z lanskim letom, denarja še naprej ni voljan deliti s tistimi, ki delajo na primer v skladiščih ali prevažajo blago. Britanci so ponoreli, potem ko jim je lani Amazon namesto zahtevanih 5 funtov ponudil povišanje urne postavke za piškavih 50 penijev oziroma pol funta. Letos pa se je ob črnem petku »dvignilo ljudstvo« na vseh koncih sveta. Amazonovi zaposleni in njihovi podpornik protestirajo pod geslom Make Amazon Pay (Naj Amazon plača) med drugim v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji ... Poveden je vsekakor tudi podatek, da Amazon kljub temu, da je imel za 50 milijard prihodkov, v svojem evropskem domu v Luksemburgu še peto leto zapored ni plačal nobenih davščin.
Koliko pa kaj razmišljate o varčevanju?
Črni petek ima svoje pluse in minuse. Če še ni prepozno in nimate doma že kupa izdelkov – ali pa če z miško v roki še ne čakate na nove akcije – poskusimo tokrat zaključiti z nekaj zdravega razuma. Poskusite ob črnem petku nakupovati smiselno, brez pretiravanja in nepremišljenih odločitev.
Čisto za konec pa še vprašanje: koliko časa ste letos porabili za raziskovanje ponudb za črni petek? In, iskreno: koliko ste pa v zadnjem času kaj razmišljali o varčevanju in plemenitenju svojega denarja?
