Se bo dominanca umetne inteligence nadaljevala tudi na borznih trgih ali pa so tovrstne delnice precenjene?
V sredo so na finančnih trgih, še posebej ameriškem, vlagatelji in analitiki zadrževali sapo in čakali na veliko razkritje. V sezoni četrtletnih poročil največjih družb je namreč prišla na vrsto Nvidia, danes najverjetneje najbolj »vroča« globalna družba. In rezultat?
Poslovanje je bilo bleščeče. Tehnološka velikanka, še pred nekaj leti znana »le« kot proizvajalka čipov predvsem za igranje računalniških iger, danes pa gonilna sila sistemov, ki poganjajo umetno inteligenco, je v enem samem četrtletju ustvarila za fascinantnih 22,1 milijarde dolarjev prihodkov. To je 265-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem pred enim letom. Čisti trimesečni dobiček je znašal 12,3 milijarde dolarjev, kar je še za tretjino več kot četrtletje prej. Obdobje rasti, ki je še posebej intenzivno od razmaha umetne inteligence in pojava orodij, kakršno je chatGPT, v človeškem vsakdanu, se nadaljuje kot dirka s kakim super hitrim vlakom. »To je ena najhitrejših rasti v zgodovini,« so vzhičeno zapisali pri Wall Street Journalu. »Nvidia? Najpomembenjša delnica na našem planetu!« pa so okronali družbo za kraljico pri Goldman Sachsu.
Kam gre ta svet?
Razlog za rast prihodkov Nvidie je vse večje povpraševanje po čipih, ki so sposobni »mleti« in ustvarjati neopisljive količine podatkov. »Pospešeno računalništvo in generativna umetna inteligenca sta na prelomni točki. Povpraševanje narašča povsod, v družbah, panogah, državah,« je na govorniškem odru nizal argumente za uspeh Jensen Huang, ustanovitelj in direktor družbe ter njen največji individualni delničar (ter posledično milijarder). Potencial, ki ga trendi in napovedi trenutno pripisujejo uporabi umetne inteligence, in dejstvo, da Nvidia trenutno na tem področju premočno vodi pri izdelavi potrebnih čipov, sta vzroka, da jo danes kujejo v zvezde.
Eksponencialno navzgor ali v balon?
Nvidia se je pred objavo rezultatov prejšnji teden z Googlom oziroma njegovo krovno družbo Alphabet bojevala za tretje mesto (za Microsoftom in Applom) na lestvici novodobnih gigantov. Ob objavi je bila njena tržna kapitalizacija okrog 1,67 bilijona (1.670 milijard) dolarjev*. Delnica je v dneh preden so bili znani rezultati blago zdrsnila, nato pa že naslednji dan eksplodirala: na že tako visoko vrednost je pridobila še več kot 16 %, s čimer se je tržna kapitalizacija družbe v enem dnevu povečala za okrog 277 milijard dolarjev in dosegla skoraj dva bilijona dolarjev!
Če se vam ob takih številkah vrti v glavi, naj vam bo v tolažbo, da niste edini. Ampak koliko časa se taka rast še lahko nadaljuje? Analitiki so razdeljeni v dve skupini. Optimisti – ali, če hočete, »verniki« Nvidie in nadaljnjega vzpona UI – menijo, da še nismo na vrhu in da se lahko delnice družbe kot kaka kriptovaluta v zlatih časih še naprej dvigujejo. Nvidia je tako dominantna, da še nekaj časa ne bo imela konkurence, menijo.
Ali je mogoče – in ali je vzdržno –, da je ena družba vredna dva tisoč milijard?
Drugi so bolj zadržani. Opozarjajo, da je tako vrednotenje skregano z resničnim svetom, da je vrednost (ali “vrednost”) družbe bolj utemeljena na pričakovanjih glede rasti vsega mogočega z oznako »UI« kot pa na realnih kapacitetah proizvodnje njenih izdelkov. Nekateri (na primer v investicijski banki D.A. Davidson) tako menijo, da bi morala biti realna vrednost delnice Nvidie okrog 400 dolarjev, ne pa okrog 700, kjer se je gibala ob objavi zadnjih rezultatov.
Družbi nihče ne oporeka velikanskega potenciala, se pa kdo tudi sprašuje, ali ne bo spet prišel na sceno kak nov igralec. Zgodovina nas pač uči, da se karte prej ko slej premešajo na novo. Ni nam treba gledati prav daleč nazaj za odgovor, kako se lahko spremeni svet. Pred petimi leti, leta 2019, je bil Qualcomm, kralj med proizvajalci čipov za mobilne telefone (morda poganja tudi vašega eden njihovih procesorjev Snapdragon), ovrednoten na ravno toliko kot Nvidia: okrog 100 milijard dolarjev. Danes ga cenijo na 170 milijard, Nvidio pa na deset- in še večkrat toliko.
Kateri od veličastnih (ne) bo preživel?
Še pred nekaj leti so analitiki in mediji najpomembnejše ali pa po tržni kapitalizaciji največje družbe na svetu imenovali s kratico FAANG: to so bili Facebook (zdaj preimenovan v Meta), Amazon, Apple, Netflix in Google (zdaj Alphabet). Potem so začeli lani kot papige vsi po vrsti uporabljati izraz Veličastnih sedem. Netflix je odpadel s seznama, pridružila pa sta se Nvidia in Tesla. Gre za gigante, ovrednotene v stotinah in tisočih milijard, katerih dobra finančna forma ali pa »prehlad« (kaj šele resnejša bolezen) lahko v hipu spremeni razpoloženje na trgih in potegne navzgor ali navzdol celotne indekse. Za zdaj izraz Veličastnih sedem velika večina sicer uporablja zgolj pozitivno, v isti sapi s superlativi in poročili o rasti, rasti, rasti ... delnic. Govorimo o 200-, 300-, 900-, 1.900-odstotnih rasteh v obdobju petih let. Impresivno in za lastnike delnic enkratno, za marsikoga preprosto »noro«.
Morda pa tudi predobro, da bi se nadaljevalo v nedogled? Ne bo odveč, če skočimo še v filmsko zgodovino. Vestern Sedem veličastnih (iz leta 1960, sicer posnet kot remake japonskega filma Sedem samurajev iz leta 1954) se konča s krvavim obračunom, v katerem preživijo od sedmih junakov le trije, štirje pa padejo pod kroglami nasprotnikov. Kdove, ali se ne bo slabo končala tudi zgodba katerega od trenutnih junakov s finančnih trgov, poimenovanih po filmu. Danes bi največ analitikov najbrž s prstom pokazalo na Teslo kot na najšibkejši člen, a kaj bo jutri, ne more čisto natančno vedeti nihče.
* Opomba: članek je bil objavljen takoj po objavi četrtletnih rezultatov (21.2.), ob vrednosti delnice Nvidie okrog 675 dolarjev. Podatke smo ažurirali naslednji dan (22.2.), ko je delnica dan zaključila pri 785 dolarjih. Novih dnevnih sprememb tu ne bomo spremljali, lahko pa trenutno vrednost delnice seveda spremljate na spletu.
