Upadanje globalne produktivnosti bo, če ne bodo uvedene obsežne strukturne reforme, utrlo pot novemu daljšemu obdobju nizke rasti, je v danes objavljenem poročilu o ovirah za gospodarsko rast opozorila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
OECD je v poročilu kot ključni težavi identificirala infrastrukturne pomanjkljivosti in upočasnjeno trgovsko aktivnost. Prav ti dve temi bosta tudi v središču pozornosti zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 20 najrazvitejših držav (G20), ki bo ta konec tedna v Sydneyju.
Verjeten začetek novega obdobja nizke rasti
"Občuten upad produktivnosti po izbruhu svetovne finančne krize bi lahko pomenil začetek novega obdobja nizke rasti," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v poročilu izpostavili v OECD.
Svetovna gospodarska aktivnost ostaja šibka, to pa krepi zaskrbljenost, da je glede na predkrizno raven prišlo do strukturnega nazadovanja, so pristavili. Te strahove spremljata še visoka brezposelnost v mnogih razvitih državah in tudi nova negotovost v hitro rastočih državah.
Poročilo je objavljeno v času tranzicije svetovnega gospodarstva, ko smo priča vse krepkejšemu okrevanju razvitih gospodarstev gospodarstev, četudi po različnih stopnjah, medtem ko se rast hitro rastočih gospodarstev upočasnjuje, je ob tem novinarjem v Sydneyju dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. "Ponavadi je položaj ravno obraten," je dodal.
Tudi on je problematiziral produktivnost. Kot je ocenil, so ključni vzvodi za njeno rast, med njimi posojila, investicije in trgovina, po izbruhu krize "zelo zelo šibki, v nekaterih primerih celo nenavadno šibki".
Gospodarska rast je omejena, brezposelnost in ekonomska neenakost pa se povečujeta, je opozoril Gurria. Skladno s tem je sledil "velik padec razpoloženja, zaupanja v vse institucije, ki smo jih zgradili v 50 do 100 letih".
Čas, da se na agendo postavi "ambiciozne" strukturne reforme
Glede na to, da je ukrepanje s tradicionalnimi instrumenti, kot sta fiskalna in denarna politika, skoraj doseglo meje, je čas, da se na agendo postavi "ambiciozne" strukturne reforme, verjame. Za to bi se morale po njegovih besedah odločno zavzeti vse države G20.
"Močnejše povpraševanje je res bistveno, nikakor pa ne zadostuje, da bi se lahko izognili pasti nizke rasti," je izpostavil.
Kot pozitivno pa je Gurria označil, da je hitrost vpeljave reform trenutno v povprečju vendarle nad stopnjami, zabeleženimi pred krizo. A tudi v tej luči je po njegovih besedah v zadnjih dveh letih prišlo do nazadovanja, reforme pa so postale "razdrobljene, ozke, postopne in verjetno nezadostne, da bi v celoti naslovile izzive".
