Dnevna rast delnice na trgih se ne meri vsak dan v dvocifrnih številkah. Ampak prav to se je prejšnji teden zgodilo na Wall Streetu. »Krivec« je tehnološki gigant Meta. Družba, ki jo nekateri tudi več kot dve leti po preimenovanju še vedno poznajo kot Facebook, je objavila zadnje četrtletno poročilo. To se bere kot ognjemet presežkov in kot prikladno darilo ob 20-letnici družbenega omrežja, ki je sovpadala s skokom na borzi.
Meta je zadnje tri mesece leta 2023 poslovala odlično: ustvarila je 14 milijard dolarjev dobička, s čimer je potrojila rezultat iz istega obdobja pred enim letom. Prihodki so znašali več kot 32 milijard in so se dvignili za okroglo četrtino, marža iz poslovanja pa se je podvojila in zdaj presega 40 %. Skratka, v svetu, ki mu poveljuje Mark Zuckerberg, so bili zadnji meseci po finančni plati čudoviti. Meta je napovedala, da bo odkupila za 50 milijard dolarjev lastnih delnic in prvič izplačala tudi dividendo (četrtletno v višini 0,50 dolarja na delnico). Skratka, sami pozitivni podatki, ob katerih se med vlagatelji nihče ne sprašuje recimo o usodi več kot deset tisoč zaposlenih, ki so lansko leto dobili odpoved pri Meti.
Metina vrednost se je v enem dnevu povečala za okrog 200 milijard dolarjev. Na toliko je trenutno ovrednotena celotna največja veriga restvaracij na svetu, McDonald's.
»Leto učinkovitosti« (tako je leto 2023 imenoval Zuckerberg) je na borzi povzročilo silovit zagon. Delnica je v enem dnevu švignila navzgor za več kot 20 odstotkov. Globalni vpliv Mete je tak, da je to pomenilo, da sta kljub precej zaspanemu dnevu drugih družb indeksa Nasdaq Composite in S&P 500 zrastla za 1,7 % in 1,1 %.
Pogled naprej: kaj bo res pred našimi očmi in kaj bo dodano posebej?
Kljub vrtoglavi rasti in rekordnim višavam številni analitiki menijo, da ima Meta potencial, da gre še (veliko?) višje. »Meta gre v nov napad,« so komentirali pri Wells Fargo, medtem ko so tudi pri Goldman Sachsu zapisali, da je družba z zadnjimi rezultati zaprla usta dvomljivcem.
Zaupanje – ali pa optimizem – ustvarja Meta z ogromnim izplenom iz oglaševanja, predvsem pa s smelimi načrti in velikanskimi naložbami v umetno inteligenco. Futuristični svet, v katerem naj bi se današnja resničnost vse bolj prepletala z digitalnostjo, meja med tema dvema poljema pa naj bi bila vse bolj zabrisana, je področje, v katerega se zlivajo nepregledne milijarde za razvoj in na katerem si veliki igralci obetajo še veliko večji izplen.
To je področje, na katerem ima najvišje cilje vselej tudi Apple. Gigant, katerega delnica je te dni po objavi četrtletnih izidov poslovanja sicer malenkostno zanihala navzdol (2 % rast prihodkov v primerjavi z letom prej in predvsem nižji prihodek od pričakovanj na kitajskem trgu nista naredila posebnega vtisa na vlagatelje), stavi med drugim na svojega novega konja, očala Apple Vision Pro. Dolgo napovedovana tehnološka naprava je namreč nov korak v svet, ob katerem doživljajo tradicionalisti glavobol zaradi »digitalnega šarjenja po resničnem življenju«, privrženci novosti pa navdušeno vzdihujejo ob možnostih, ki jih prinašajo očala.
YouTube in drugi kanali tehnoloških vplivnežev, kot sta Marques Brownlee ali Casey Neistat, so te dni eksplodirali ob objavi prvih zgodb o izkušnjah z Applovimi očali, ki po videzu še najbolj spominjajo na smučarska. Kot kakšni čudaki, ki so pobegnili z belih strmin v običajni svet, a se jim je nekaj zgodilo v možganih, so tisti, ki so lahko testirali očala med prvimi, hodili naokrog po ulicah in se vrteli po svojih domovih, mahali z rokami in tleskali s prsti ter opisovali svoja doživetja (ali »videnja«). Podobe sveta, ki je dejansko pred človeškim očesom, se mešajo z ikonami, kot smo jih vajeni z namizij računalnikov, med stoli in mizami pa se rišejo uporabniku pred očmi zasloni, na katerih se vrtijo video posnetki in prikazujejo stolpci s številkami. Za (dobesedni) pogled v svet mešane resničnosti, v kateri so digitalne vsebine s podobami postavljene v fizični prostor uporabnika, je treba pri Applu odšteti 3.500 dolarjev. Po premieri, ki je zbudila več pozitivnih ocen kot negativnih, pričakujejo analitiki, da bo Apple letos prodal kak milijon parov očal. Tri milijarde in pol potenicalnih prihodkov so za Apple sicer le kapljica v morju skupnega letnega izplena. Ampak tisto, kar bo vredno zelo pozorno spremljati in kar lahko na dolgi rok prinese velikanski preskok v naših življenjih in v vrednosti družb, je vprašanje, ali bodo nove tehnologije res spremenile številna področja.
Če se bodo uresničile drzne napovedi, namreč ne bo šlo le za igračkanje, ampak za temeljite spremembe v sektorjih, kot so industrija (na primer gradbena), zdravje, šolstvo, delovni procesi in še kaj. Tisti pa, ki mu bo uspel veliki met v svetu novih »resničnosti«, bo svojo vrednost povečal še veliko, veliko bolj, kot je to zadnje dni uspelo Meti. Nič čudnega torej, da je dirka za prevlado v svetu vseh mogočih "resničnosti" tako vroča.
