Kakšna bo usoda letalskega giganta?
Kdove koliko od 174 potnikov na krovu leta Alaska Airlines 1282 je petega januarja v Portlandu vedelo, da bodo vzleteli z Boeingovim modelom letala 737 Max devete generacije. Ampak potem ko je kmalu po vzletu skoraj pet tisoč metrov nad tlemi preprosto odletela loputa in so nato do varne vrnitve in pristanka leteli dobesedno z luknjo v potniški kabini (nekateri potniki so potem povedali, da so že pisali poslovilna sporočila svojcem, drugi pa so se s kisikovimi maskami na obrazu tresli ob ledeni temperaturi in se krčevito oprijemali svojih sedežev v strahu, da jih ne bi »posesalo« iz kabine, tako kot je več kosov prtljage), so si gotovo vsi zapomnili model, ki je njihov polet spremenil v nočno moro.
Boeing: pet let težav in padcev
Nočna mora pa ostaja za proizvajalca – in delničarje – tudi Boeingov model 737 Max. Zasnovali so ga kot naslednika dobrega starega, zanesljivega in zelo razširjenega modela 737, a je bil »Max«, ki naj bi zmanjšal porabo goriva in emisije, očitno rojen pod nesrečno zvezdo. Generacijo 8 so po dveh katastrofalnih nesrečah (posledicah programskih napak v pilotskem sistemu) v Indoneziji leta 2018 in Etiopiji 2019 s skupaj 346 smrtnimi žrtvami po vsem svetu prizemljili za več kot leto in pol. Vmes je prišla še pandemija koronavirusa, zaradi katere je bil potniški promet hudo okrnjen, zapletlo se je z napakami v elektroniki letal (aprila 2021), z dobavo delov in s hitrostjo proizvodnje ... Potem se je le zdelo, da je za Boeing končno spet posijalo sonce na letalskem nebu. Embargo na nakupe in polete z modelom 737 Max so lani kot zadnji na svetu končno preklicali še Kitajci, analitiki pa so se ob koncu 2023 nekako strinjali, da je »najhujše končno minilo in da se obetajo Boeingu boljši poslovni časi«.
»Slabo priviti vijaki.«
In potem je kot rečeno z začetkom leta 2024 prišel novi črni dan, v katerem so potniki leteli z luknjo v letalu. Po prvotnih ugotovitvah so bili vzrok za dogodek ohlapno priviti vijaki, povezani s »težavami s kontrolo kakovosti« pri montaži. Povedano po domače: nekdo je površno zategnil vijake. In da bi bila blamaža še večja, so že pri prvih pregledih ugotovili podobne napake tudi na nekaterih drugih od skupno 171 Maxov devete generacije, ki so seveda zdaj spet prikovani na tla do podrobnega pregleda in odprave napak. Kdaj bodo ta letala spet smela v zrak (in kdo si bo upal z njimi leteti), je povsem nejasno. Slišati je bilo celo nekaj klicev, naj očitno ne dovolj varni model nehajo proizvajati, kar je sicer ekstremen in malo verjeten scenarij. A regulatorji ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) so že javno poudarili, da bo prvi kriterij za vrnitev modela 737 Max »varnost potnikov, ne pa hitrost izvedenih pregledov in popravil«. Boeingov glavni izvršni direktor Dave Calhoun se je posul s pepelom in priznal napako, v zakulisju pa se je najverjetneje vnel hud interni požar z iskanjem krivcev ter najhitrejše in najmanj boleče poti iz novih težav.
Kaj pa vrednost družbe?
Finančno škodo zaradi zadnjega dogodka z Boeingom 737 Max 9 je težko oceniti, dokler ne bo jasneje, koliko časa bodo letala na tleh, ali se bodo pojavile kake odškodninske zahteve in ali bo vrsta črnih pik vplivala na povpraševanje po tem modelu. Po poročanju Newsweeka je Boeing zaradi zadnjega dogodka v enem tednu izgubil 12,68 milijarde dolarjev tržne kapitalizacije.
Je novi primer žebelj v Boeingovo krsto – in to zabit trdneje, kot so priviti vijaki na njegovih letalih? Najverjetneje ne.
Direktni konkurent, evropski Airbus, je leta 2023 presegel Boeingove rezultate po številu prejetih naročil (1.607 novih letal) in dobav (1.001 letalo, 47 % več kot v letu 2022), v primerjavi s »kovidnim dnom« marca 2020 pa je danes Airbusova delnica vredna kar trikrat toliko kot tedaj (Boeingova je pridobila »le« okrog 75 %, kar je še vedno krepko pod »pred-koronsko« vrednostjo). A vsaj danes – če ne bo še kakega novega škandala ali katastrofe - večina analitikov meni, da finančni vpliv za proizvajalca letal ne bo tako velik, kot bi to pričakovali navadni smrtniki. »Boeing ima še vedno močan položaj na trgu in omejeno konkurenco,« menijo. Gre za giganta ameriškega gospodarstva, trdno zasidranega ne le v potniškem prometu, ampak tudi v vojni industriji in še kje.
Kljub obsežnemu seznamu težav je povprečna ciljna cena za delnico Boeinga trenutno okrog 259 dolarjev, kar pomeni še vedno precej višjo vrednost od (v času pisanja tega članka) cene 217,70 dolarja (49,4 % nižje od najvišje in 23,5 % višje od najnižje cene v zadnjih petih letih). »Boeing je preživel že marsikaj in bo zelo verjetno tudi to,« se je dalo v teh dneh slišati med analitiki. In čeprav niso redki niti glasovi, da je zdaj čas za previdnost in poostren nadzor tveganj, povezanih z varnostjo, zakonodajo in konkurenco, bo morda kdo te dni iskal priložnost v Boeingu. Bo pa za to najbrž potreboval kar močan želodec ...
