Vsak delovni oziroma trgovalni dan se oči vlagateljev z vsega sveta usmerijo na Wall Street. A čeprav je newyorška borza kot simbolični sedež ameriškega finančnega sveta daleč najvplivnejša in najpomembnejša, to ne pomeni, da se prav vse zgodi v ZDA.
Kam se investitorji še radi obrnejo – ali pa se jim bi splačalo pogledati? Odgovor vsako leto ponudijo pri inšitutu Milken*. Kalifornijski think tank, specializiran za gospodarska in finančna vprašanja, objavlja lestvico, poimenovano Globalni indeks priložnosti (v izvirniku: Global Opportunity Index).
Kriteriji, ki jih uporabljajo za razvrščanje držav na lestvici, so primernost okolja za naložbe (omejitve, s katerimi se soočajo podjetja, ter preprostost postopkov za reševanje sporov za podjetja), gospodarski temelji (makroekonomski obeti države, delovna sila, potencial za prihodnje inovacije ter razvoj), razvitost finančnih storitev (dostop do storitev), institucionalni okvir (koliko institucije države pomagajo ali ovirajo pri poslovnih dejavnostih) ter mednarodni standardi in politike (integriranost države v mednarodno skupnost in skladnost z mednarodnimi standardi). Skupaj upoštevajo 100 različnih kazalnikov, razvrščenih v naštetih pet kategorij.
Najprijaznejše okolje za naložbe je na severu Evrope.
»Nekaj gnilega je v deželi Danski,« je zapisal William Shakespeare ob vstopu v 17. stoletje v svojem Hamletu. Če se pošalimo, so Danci prehodili dolgo pot od sveta korupcije, prevar in dvomljive morale, ki jih je legendarni dramatik postavil v osrčje zgodbe na danskem dvoru. Danska kot »naložbena destinacija« je namreč danes zrcalno nasprotje Shakespearove Danske in je osvojila prvo mesto na letošnji Milknovi lestvici.
To ne pomeni, da se bodo zdaj na borzo v Københavnu avtomatsko zlivale milijarde kapitala in da bomo namesto indeksu Nasdaq ali S&P 500 po novem sledili indeksu OMX Copenhagen 20. Je pa znak, da je okolje na Danskem za mednarodne vlagatelje v kombinaciji ekonomskih, finančnih, institucionalnih in regulativnih dejavnikov zelo privlačno. Tako je moč tudi pričakovati, da bo tja pogledovalo (še) več vlagateljev kot doslej.
Enako velja za države, ki sledijo na lestvici. Kapitalski tokovi se očitno stekajo proti severu Stare celine. Na drugem mestu je Švedska, na tretjem pa ji sledi Finska. Prvo peterico dopolnjujeta še klasični finančni središči. Četrte so Združene države, peta pa je Velika Britanija.
Že med temi državami obstajajo razlike po »uspešnosti« pri različnih kriterijih. ZDA so recimo najvišje pri institucionalnih razmerah, saj so najbolje ocenjene pri kazalnikih zaščite pravic in lastnine vlagateljev. Po drugi strani pa je Finska, ki je najvišje uvrščena pri mednarodnih standardih in politikah, »šele« 26. pri finančnih storitvah.
Slovenija pred Kitajsko
Vseh prvih 20 najbolje ocenjenih držav pri Milknu klasificirajo kot »napredna gospodarstva«. Med njimi jih je največ, osem, iz Evrope oziroma iz Evropske unije. Evropa ne izstopa le po prvih mestih na skupni lestvici privlačnosti in priložnosti, ampak imajo države na našem kontinentu tudi najvišjo povprečno oceno. Hkrati je tu tudi najmanjši razpon med najbolje in najslabše ocenjenimi državami (diametralna je slika v podsaharski Afriki: tam je razpon največji, dve državi – Mavricij in Južna Afrika pa sta občutno privlačenjši od povprečja), kar kaže na povezanost trgov in povezane investicijske priložnosti.
Med najbolje ocenjenimi je tudi pet gospodarstev G7. Enega predstavnika – Singapur – ima tudi jugovzhodna Azija. Skupno gre za globalno privlačna gospodarstva, ki privabijo nekaj manj kot dve tretjini (64,5 %) vseh naložb, pri katerih prihaja kapital izven domačih meja posamezne države.
Povzemimo še nekaj zanimivosti. Latinska Amerika in karibske države se dobro uvrščajo pri kriteriju gospodarskih temeljev, kar je povezano predvsem s prizadevanjem držav v tej regiji za gradnjo trdnih in trajnostnih gospodarstev. Azija kotira bolje kot pri drugih kriterijih pri finančnih storitvah, hkrati pa ima tudi zmagovalko pri kriteriju okolje za naložbe – Malezijo. Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu, a po kriterijih IMF še vedno država v razvoju, po političnih in ekonomskih dogodkih zadnjih let pa tudi država, ki je na precejšnjem prepihu, je uvrščena na 39. mesto.
In Slovenija? Posebej je pri Milknu letos vsaj v rubriki »najboljši« ne omenjajo, nikakor pa nismo najslabši. V petletnem povprečju (nazadnje so ga objavili za obdobje 2017-2021) smo se uvrstili na skupno 27. mesto (v posameznih kategorijah pa smo bili najvišje, na 14. mestu, pri gospodarskih temeljih za naložbe).
Priložnosti se ponujajo po vsem svetu.
Če smo si v uvodu od Shakespeara sposodili tragičnega Hamleta, lahko zaključimo – hkrati pa članek tudi naslovimo – s parafrazo citata iz njegove komedije Kakor vam drago: »Ves svet je finančni oder«. Priložnosti se najdejo vsepovsod – če veste, kaj si želite in kako jih lahko najdete. Pri tem pa so vam lahko v veliko pomoč tudi finančni svetovalci.
* Bonus: vam zveni ime Milken znano?
Danes 77-letni Michael Milken, milijarder in ustanovitelj think tanka, ki nosi njegov priimek, je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja čudežni deček naložb, še posebej visoko tveganih obveznic (junk bonds). Pozneje je bil zaradi goljufij pri trgovanju z vrednostnimi papirji, zlorabe notranjih informacij in drugih kaznivih dejanj obsojen na 10 let zapora. Kazen so mu nato krepko znižali, za zapahi je preživel slabi dve leti. Javno podobo si je nato v več desetletjih ponovno gradil tudi z različnimi dobrodelnimi pobudami na področju medicine, izobraževanja, javnega zdravja ter dostopa do kapitala. Milken je politično uradno neopredeljen. Leta 2020 ga je tedanji predsednik Trump uradno pomilostil in tako »opral starih grehov« tudi na pobudo številnih vplivnih republikanskih podpornikov, po drugi strani pa sodi Milknov inštitut med levosredinske in je bližje liberalnim kot pa konservativnim pogledom.
