Ozračje se segreva – in nikakor ne govorimo le o poletnih temperaturah. Še manj kot 100 dni nas loči do predsedniških volitev v ZDA, samo v zadnjem mesecu pa se je v boju za verjetno najpomembnejši politični položaj na svetu zgodilo toliko, da bi lahko spisali solidno filmsko zgodbo ali pa telenovelo. Sedanji predsednik Joe Biden je pred kamerami stomilijonskega občinstva v televizijskem soočenju kandidatov dokazal (ali izdal), da mu misli in moči krepko pešajo. Po nekajtedenskem prepričevanju in lobiranju odločevalcev v zakulisju demokratske stranke je nato tudi izstopil iz predsedniške dirke. Vmes je njegov tekmec Donald Trump le za las odnesel živo glavo po poskusu atentata nanj na zborovanju v Pensilvaniji. Z obližem na ušesu je pričakal novo tekmico, Bidnovo dosedanjo podpredsednico Kamalo Harris, in divji predvolilni ples se je nemudoma nadaljeval. Kaj se medtem dogaja na trgih?
Cedila se bosta med in mleko!
Doslej v tokratni kampanji resne gospodarske in finančne teme niso bile prav v ospredju. Na eni strani je bil očitno utrujeni (ali, če hočete, betežni) Biden prešibek, da bi lahko energično pokazal rezultate svojega obdobja v Beli hiši in prepričljivo povedal, kako namerava nadaljevati. Trump je medtem v svoji klasični maniri dajal prednost pogosto nerealnim obljubam pred oprijemljivim programom. Najslavnejši slovenski zet v javnosti enako velikopotezno poveličuje dosežke iz svojega prvega mandata (»Imeli smo najmočnejše gospodarstvo v zgodovini ZDA!«) in napoveduje rožnate čase, če spet zmaga letos. Pri tem je njegova definicija uspeha močno odvisna od tega, koga nagovarja z odra. Ponavadi navrže, da bo zlahka premagal inflacijo. Ko govori o biznisu z bogatejšimi, napove, da bo znižal davke za (velika) podjetja in zvišal carine za uvoz (predvsem) kitajskega blaga. Spotoma pa postreže še s kakim sladkorčkom, kot je ta, da bo iz Amerike naredil »svetovno središče kriptovalut in supervelesilo bitcoina« (kot se je pohvalil v govoru na kriptokonvenciji v Nashvillu prejšnji teden, potem ko je očitno pozabil na svoje prejšnje izjave, da je »kripto velika prevara, ki jo je treba zelo, zelo trdno nadzorovati«). V Trumpovem svetu bo vse čudovito: le še podrobnih načrtov ni razkril za vse te svoje čudežne rešitve.
Kaj počne medtem Kamala Harris? Demokratinja, nekdanja državna tožilka, ki se v vlogi podpredsednice ni posebej izpostavljala (ali odlikovala) z velikimi koraki, kar ji marsikdo tudi očita, ima le tri mesece, da prepriča dovolj Američanov, da je boljša izbira od Trumpa. Začela je z intenzivno serijo nastopov in z medijsko ofenzivo, v kateri si njen štab trenutno najbolj prizadeva pokazati, kaj vse je narobe s Trumpom. Tarča je tudi njegov podpredsedniški kandidat J. D. Vance, samooklicani »ponosni kmetavzar« oziroma »hillbilly« z diplomo prestižne univerze Yale in možakar s podobno čez noč spremenljivimi nazori in izjavami kot njegov »šef«. Medtem je gospodarski program Kamale Harris zvesto nadaljevanje Bidnovega. Pri davčni politiki se trudi pokazati naklonjenost tistim, ki služijo manj, in ne preglasno omenja, da bi morda spet bolj obdavčila dobičke podjetij. Zavzema se za večjo socialno varnost zaposlenih, zagovarja okoljske in trajnostne energetske pobude, zelo previdna pa je, ko je treba kaj povedati o carinah in na sploh odnosu do Kitajske.
Volitve? Kakšne volitve?
Katera pot se zdi boljša ameriškemu finančnemu svetu? O tem, da volitve ne vplivajo na naložbe tako močno, kot bi si kdo mislil, smo pisali že lani. A letošnji predvolilni čas je res poseben, saj se zdi, da vlagatelje politika zanima (še) manj, kot bi pričakovali.
»Za zdaj je še nemogoče razločiti, ali je trg bolj naklonjen novi Trumpovi vladavini ali nadaljevanju Bidnove vlade s Kamalo Harris. Menim pa, da je trgu verjetno tako ali tako vseeno. Borza nima morale in političnega prepričanja. Pod obema političnima strankama so se že dogajali tržni zlomi, vendar pa se je borza večinoma dobro obnesla tako pod demokrati kot pod republikanci,« meni Jeff Sommer, dolgoletni kolumnist New York Timesa, specializiran za trge, finance in gospodarstvo.
Vsaj trenutni podatki kažejo, da ima prav. Čeprav naj bi bili v zadnjem letu pred volitvami v Belo hišo donosi zgodovinsko gledano nekoliko nižji kot sicer, so v prvi polovici 2024 indeksi strumno korakali navzgor. Indeks S&P500 je v prvi polovici letošnjega leta pridobil dobrih 13 odstotkov (za primerjavo, lani v prvih šestih mesecih leta nekaj manj kot 10 odstotkov) in se – v prvi vrsti še kar na krilih tehnologije – giblje zelo neodvisno od vse bolj vročega političnega boja. Tudi zadnji padec ob prelomu julija v avgust, v katerem nekateri vidijo dolgo pričakovano (in logično) korekcijo, je povezan s tehnološkimi podjetji in ne s politiko.
Zdi se, da bo letošnje volilno leto trg še naprej pozorno čakal, kaj bo s Fedovim morebitnim znižanjem obrestnih mer, analiziral poročila o poslovanju velikih podjetij in še naprej tipal, do kakšnih višav lahko seže vse, kar se da spraviti pod skupni imenovalec z magičnim imenom »umetna inteligenca« (ali kam lahko to z višav pade).
Kljub zelo različnim, marsikje prav diametralno nasprotnim gospodarskim načrtom in obljubam dvojca, ki tekmuje za predsedniški mandat, pa je vprašanje »Harris ali Trump?« še v ozadju. Za zdaj. Kaj vse se še lahko zgodi do prvega torka v novembru, ko so na koledarju volitve, je uganka, zaradi katere bodo tudi vlagatelji kljub trenutnemu življenju v vzporednem mehurčku vseeno pazljivo pogledovali tudi na politični parket. Letošnji dogodki namreč kažejo, da bo boj še dolg, neizprosen in nepredvidljiv ...
