Gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike se povečuje, na borzi so ameriške naložbe večinoma v rdečem, inflacija ostaja nad ciljno mejo, hkrati pa se zaostruje trgovinska politika. Investitorji čez lužo, še posebej tisti, ki skeptično gledajo na politiko, se sprašujejo, ali je recesija neizogibna. Fed ostaja pri svojih napovedih za zdaj previden.
Trenutno gospodarsko stanje: skrb ali že pesimizem?
Indeks S&P 500 je v slabih treh mesecih letošnjega leta izgubil okrog 4 %, samo v zadnjem mesecu pa je bil za 8,6 % nižji od najvišje vrednosti. Skrbi tudi to, da je beležil izgube že štiri tedne zapored, so v analizi zabeležili pri New York Timesu in dodali, da upočasnjevanje gospodarske aktivnosti nakazujejo tudi drugi kazalniki. Poslovno in potrošniško zaupanje v ameriško gospodarstvo se zmanjšujeta. Pričakovanja o prihodnjem gibanju obrestnih mer so se zamaknila – še pred nekaj tedni so vlagatelji pričakovali prvo znižanje že junija, zdaj se ta pričakovanja pomikajo proti juliju.
Trenutni podatki kažejo, da bi se lahko ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju 2025 skrčilo za 1,8 %. Taka ocena pa že prižiga opozorilne lučke in zbuja skrb, ali se ameriško gospodarstvo že premika proti recesiji.
Kaj (ne) pravi Fed?
Fed je na zadnjem srečanju obrestne mere ohranil nespremenjene, hkrati pa opozoril na zvišano negotovost glede prihodnje gospodarske rasti. Kljub pričakovanemu umirjanju inflacije ostaja previden pri morebitnih ukrepih. Napoved gospodarske rasti za leto 2025 je znižal z 2,1 % na 1,7 %, medtem ko so bile inflacijske napovedi popravljene navzgor na 2,7 %.
Dolgoletni predsednik Feda, Jerome Powell, je v svojem značilnem slogu (pri Morning Brew so s kančkom ironije komentirali, da tu pravzaprav nič ni drugače kot ponavadi, saj je Powell znan po tem, da drži karte tesno pri sebi in nerad razsipa s konkretnejšimi napovedmi, tudi v obdobjih rasti) opozoril, da bo centralna banka počakala in videla, preden bo sprejela naslednje korake. Trg dela ostaja razmeroma močan, kar Fedu omogoča več manevrskega prostora, a vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo.
Najnovejše izjave in projekcije Feda pa razkrivajo dodatno zapletenost in negotovost. Kombinacija Trumpovih načrtov glede carin in zmanjšanja porabe bi lahko hkrati spodbudila inflacijo in zavrla rast, kar bi ustvarilo izredno zahtevno situacijo tudi za centralno banko, zmajujejo z glavo pri NYT. Ekonomisti opozarjajo, da bi se lahko Fed kmalu zašel v resni dilemi: braniti stabilne cene ali podpirati gospodarsko rast – obojega morda ne bo mogel več hkrati.
Vloga trgovinskih politik in carin
Administracija predsednika Trumpa ali, če hočete, Donald Trump osebno, vztraja, da so trenutni gospodarski pretresi del prehodnega obdobja na poti v svetlo prihodnost in da bodo koristi dolgoročne. Carine na kitajske, evropske in druge izdelke naj bi spodbudile v ZDA domačo proizvodnjo in ustvarile nova delovna mesta.
Medtem ko Trump in njegovi svetovalci zagovarjajo strategijo kratkoročnih padcev in bolečin v zameno za dolgoročne koristi, številni ekonomisti opozarjajo, da lahko napačna trgovinska politika privede do dolgotrajnejše škode.
Kritiki Trumpove gospodarske politike opozarjajo, da je njegov scenarij zelo optimističen. Verjetneje je, da bodo višje cene uvoženega blaga negativno vplivale na potrošnike in povzročile dodatne inflacijske pritiske, opozarjajo. Dodatno težavo predstavlja tudi padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je v marcu izgubil 4 %, kar pomeni, da uvožene dobrine postajajo še dražje že brez carin.
Kdaj uradno govorimo o recesiji?
Recesija se običajno določi na podlagi več kazalnikov, pri čemer igra v ZDA igra ključno vlogo pri njeni uradni razglasitvi NBER, ameriški Nacionalni urad za ekonomske raziskave. (Preden vprašate: NBER je neodvisna, zasebna neprofitna raziskovalna organizacija, ki ni del ameriške vlade, tako da Trump nanjo vsaj uradno nima direktnega vpliva, DOGE in Elon Musk pa tudi ne moreta kar odpustiti njenih zaposlenih.)
Ključni kriteriji vključujejo dve zaporedni četrtletji negativne rasti BDP, padec industrijske proizvodnje, rast brezposelnosti, znižanje realnega dohodka gospodinjstev in padec obsega prodaje na drobno in veleprodaji.
Kaj to pomeni za investitorje?
Trenutna negotovost zahteva od investitorjev na ameriškem trgu previdnost in še bolj premišljeno strategijo. Če se bo recesijski trend nadaljeval, bo Fed morda prisiljen prej in agresivneje znižati obrestne mere, kar bi lahko pozitivno vplivalo na obvezniške naložbe in določene delniške segmente, zlasti stabilne dividendne delnice.
Vendar pa ponovimo: obstaja vse večje tveganje, da bo moral Fed žonglirati med nasprotujočimi si cilji, torej visoko inflacijo in upadajočo rastjo. To lahko pomeni manj prostora za klasično proticiklično ukrepanje. Vlagatelji bi morali biti zato posebej pozorni na podjetja, ki so izpostavljena povečanim stroškom (uvoz, energenti, logistika) in se hkrati zanašajo na cenejše financiranje ali močan potrošniški trg.
Za dolgoročne vlagatelje je lahko obdobje nestanovitnosti vedno tudi priložnost za nakup podcenjenih delnic. Seveda ob nujnem predpogoju, da je ključno aktivno spremljanje makroekonomskih podatkov in Fedove strategije. Pri tem pa zapišimo še tole oceno: precej očitno je, da so rožnati časi, v katerih so centralne banke serijsko reševale trge, verjetno stvar preteklosti.
