Konec dopustov, vrnitev otrok v šolo, dodatna »negativna naložbena podoba meseca septembra« (tu je še vedno aktualni lanski članek, v katerem pojasnjujemo, ali je september najslabši mesec za investicije). Zdi se, kot da zvezde ne bi bile ravno naklonjene naložbam.
A finančni svet z astrologijo nima prav veliko skupnega. Kot smo že večkrat ugotavljali, je za vstop v naložbe primeren vsak dan. Razen če ste trdno prepričani, da vam ni treba investirati, seveda.
Ko smo pri stereotipnih pogovorih – in izgovorih – pridemo hitro do klasičnega vprašanja, »kje pa naj dobim denar za naložbe«?
Formule za razdelitev prihodkov med stroške, odplačila morebitnih dolgov, izpolnjevanje želja in razvajanje ter varčevanje in naložbe smo že obdelali. Tudi nasvet, kako lahko s kakšno kavo manj prihranite čisto spodoben kupček denarja. (Bonus: še en izračun vas čaka na koncu članka.)
Tu pa je še eno preprosto vprašanje. Bi morda lahko kaj prihranili pri spletnih nakupih in kak evro več raje namenili za prihodnost?
Drvimo v svet impulzivnih in nepotrebnih nakupov. Tu se da privarčevati.
Družbena omrežja niso več le digitalni pano, na katerem se kažemo v najlepši mogoči luči, objavljamo popolne razglednice z enkratnih popotovanj in se smehljamo od jutra do noči - ali pa vsaj opazujemo, kako to počnejo drugi. Postala so tudi prava Meka za spletne prodajalce, ki nas bombardirajo s ponudbami za impulzivne nakupe. Če so vam blizu številke, vam priporočamo letno poročilo o digitalnem svetu, objavljeno na spletni strani DataReportal. Številke so neverjetne, šokantne, nore ... Uporabite izraz po želji, ampak številke pravijo takole: povprečen uporabnik interneta (star od 16 do 64 let) preživi na spletu na dan od 6 do 7 ur. »Okej, ampak splet uporabljam za delo – in za branje člankov, kot je tale,« boste rekli. Drži. Ampak gremo naprej: uporabnik preživi samo na družbenih omrežjih po več kot dve uri.
Prekomerna uporaba zaslona je povezana s posledicami, kot so motnje spanja, bolečine v hrbtu in vratu ter celo depresija in anksioznost, opozarjajo strokovnjaki. Vendar pa so posledice še obsežnejše, tudi finančne. Pri Yahoo! Finance, po katerem povzemamo tokratno poročilo, opozarjajo, da porabijo kupci (ta podatek velja sicer za ZDA) za spletne nakupe blizu 500 evrov na mesec. Evropejci tu nič kaj posebej ne zaostajamo. Po uradnih podatkih Eurostata za 2023 v EU praktično vsi kupujemo na spletu. V starostnih skupinah od 25-34 let in od 35-44 let je ta delež več kot 85-odstoten.
Pa ne govorimo samo o dobro premišljenih nakupih, ki so posledica iskanja najboljše cene za izdelek, ki ga res potrebujete, ali priročna naročila špecerije po seznamu z domačega kavča, namesto da bi hodili v gnečo v nakupovalne centre in tam porabili še več. Tu gre tudi za nakupe modnih kosov (oblačil, čevljev) in dodatkov vseh mogočih vrst.
In tu družbena omrežja »zasijejo v vsem svojem sijaju«. Objave na TikToku, Instagramu in drugih omrežjih (omenjena dva trenutno bijeta največjo bitko glede prodaje oglasnega prostora trgovcem) ter hipne preusmeritve na aplikacije, ki omogočajo ekspresne nakupe, še preden vam začnejo trezno delati možgani (v premislek: na vrhu aplikacij, ki si jih na novo namestijo uporabniki mobilnih telefonov, sta že mesece tudi Temu in Shein) vodijo v nepotrebno porabo denarja.
»Danes je lažje kot kadar koli prej zapravljati denar brez premisleka.«
To je ugotovitev, s katero se moramo strinjati. Na prvi pogled se zdi, da nakup za nekaj evrov za kak »gadget« ali pa nekaj deset evrov za »res hudo znižan« kos cenenega oblačila ne more spremeniti stanja na vašem račun. A takih izdatkov se hitro nabere toliko, da bi iz njih z nekaj več treznosti lahko skovali čisto lep oplemeniten znesek.
Čas je za nakupovalni »detoks«.
Ubijte dve muhi na en mah. Oddahnite si od družbenih omrežij – ali si za domačo nalogo zastavite cilj, da vsaj nekaj časa ne boste klikali na oglase za hipne nakupe stvari, ki jih ne potrebujete – in hkrati prihranite še nekaj denarja za plemenitenje.
Odvajanje od družbenih omrežij ali pa vsaj krajšanje časa, ki ga zanje namenite, vam bo pomagalo prihraniti denar in ohraniti zdravo pamet.
- Manj boste izpostavljeni odkritim in prikritim oglasom ter sponzoriranim vsebinam.
- Manj bo nevarnosti, da bi zapravljali za impulzivne nepotrebne nakupe.
- Na voljo vam bo ostalo več časa. Z eno uro več na dan si lahko namesto podrsavanja po zaslonu privoščite rekreacijo, kakovosten čas za pogovor v živo, daljši in boljši spanec.
Ura na dan manj za »social media« pomeni 365 ur oziroma več kot 15 dni na leto. Namenite kakšnega tudi za razmislek o finančnih ciljih in varčevanju.
Izberite svoj cilj
|
Bonus:
dolgujemo vam še klasični izračun glede prihranka s kavo.
Naš (umetno-inteligentni) asistent je naštel v desetih letih 2.610 delovnih dni.
Če vsak delavnik prihranite 3 evre (dve kavi), naberete v hranilniku 7.830 evrov.
Če pa vložite enkrat na mesec prihranek (povprečno 65,25 evra) v naložbe s 7-odstotno letno mero donosa, pridete s povečevanjem glavnice in plemenitenjem v 10 letih do končnega zneska 11.839,73 evra.
Razlika med neoplemenitenim in oplemenitenim zneskom? 4.009,73 evra.
Premislite o tem.
