Po nekaj mesecih napovedi, občasnih groženj, nekonsistentnega pojasnjevanja vzrokov in še bolj nerazumljivega določanja višine dajatev je napočil dan D: Donald Trump je pred kamerami teatralno, z veliko tablo s seznamom držav in številk, napovedal ameriške carine za (skoraj) ves svet. Kaj pa zdaj?
Prišel je torej »Dan osvoboditve«, kakor Trump in njegovi pribočniki imenujejo uvedbo ukrepov, s katerimi naj bi po njegovih besedah »osvobodili ameriško industrijo, obnovili delovna mesta in prenehali s poniževanjem ZDA na svetovnem trgu«. Večina ekonomistov v ZDA in praktično ves preostali svet vidi zadevo drugače. Ogorčenje, glavobol in precejšnjo dozo negotovosti, če že ne strahu, je lepo povzel recimo britanski Economist. Na naslovnici nove izdaje so Trumpove ukrepe imenovali »ekonomski nacionalizem brez kompasa«, začetek nove dobe poimenovali »Dan razrušenja«, v uvodniku pa zapisali, da bodo »brezglave carine povzročile gospodarsko opustošenje, a preostali svet lahko še omeji škodo«.
Kaj nas torej čaka? Nekaj dodatnega napenjanja političnih mišic in sklepanja kompromisov, ki si jih bo vsak tolmačil po svoje? Ali pa se res bliža sodni dan za globalno trgovinsko okolje?
Kakšne carine je uvedel Trump?
Uradno je Donald Trump (lahko bi zapisali tudi Trumpova administracija, a tega namenoma ne bomo, saj trenutno vajeti v ZDA drži v rokah predvsem slovenski zet v Beli hiši) uvedel univerzalne carine v višini 10 % na ves uvoz v ZDA – iz vsega sveta. Ampak za posamezne države je sočasno napovedal še višje carine.
Kitajska: 34-odstotna carinska stopnja, EU: 20 %, Japonska: 24 %, Južna Koreja: 25 %, Švica: 31 %, Tajvan: 32 % (ampak ne na čipe in podobne izdelke, saj jih tudi ZDA potrebujejo za AI in podobno). Kanada: tokrat nič novega, ampak zanjo veljajo napovedane carine izpred nekaj tednov za določen del izdelkov (ne pa za vse).
Tako približno se bere seznam grešnikov, ki se jih je odločil Trump kaznovati, ker menda sistematično ropajo Združene države. Preden vprašate, kje na seznamu sta Rusija in Donaldov občasni prijatelj Vladimir Putin: zanje ni carin, »saj za to državo že tako veljajo sankcije in z njimi ZDA nimajo trgovinske menjave«).
»Okej, ampak kje je logika v teh številkah?« si boste morda drznili vprašati. Trump pravi, da gre za poštene in pravzaprav še prijazne, predvsem pa recipročne (ta izraz je ob napovedi uporabil večkrat) in sorazmerne stopnje. No ja: dejanske carinske stopnje med ZDA in EU so bile po izračunih ekonomistov nekje v rangu 3 % doslej. Drži, da so carine EU na avtomobile iz ZDA 10 % (v ZDA pa na evropske 2,5 %), ampak po drugi strani pa so ZDA že zdaj carinile lahka tovorna vozila s 25 %. To pomeni, da carine niso bile vedno v škodo ZDA, predvsem pa nove ameriške carine nimajo zveze z dosedanjimi stopnjami drugih držav.
Trumpova metodologija ignorira kompleksnost trgovinskih odnosov in realne številke, ki bi morale biti osnova za vsakršno reformo carinske politike. Carine za posamezne države so namreč izračunane kar na podlagi njihovega trgovinskega presežka z ZDA. Eden od kritikov, ameriški avtor in finančni novinar James Surowiecki, je formulo označil kar za »matematično norost«.
Trump nima pojma o carinah, matematiki ali geografiji. Ampak za to mu ni mar.
Trumpova formula za določanje carin je na primer za EU naslednja: ZDA so imele v letu 2024 trgovinski primanjkljaj z EU v višini 235,6 milijarde dolarjev, medtem ko je uvoz iz EU znašal 605,8 milijarde dolarjev. Iz tega je Trumpova ekipa izračunala, da je 235,6 ÷ 605,8 × 100 = 38,9 %, kar so zaokrožili na 39 %. To naj bi bila torej nepoštena prednost za EU. Ampak ker je Trump res prijazen (tu so njegovi pribočniki uporabili izraz »lenient«, popustljiv), so številko prepolovili in dobili »pošteno carino« 20 % za vse evropske izdelke, uvožene v ZDA. Tiste države, ki niso imele trgovinskega presežka ali pa je bil ta nižji od 10 %, so jo odnesle s pavšalno 10-odstotno carinsko stopnjo.
Anomalij – ali, če vam je ljubše, neumnosti ali laži – je še cela vrsta. »Kanada nam računa 250- in 300-odstotno carino na mleko,« je stokal Trump. No ja, v resnici Kanada za uvoz ameriškega mleka ne računa nič. Stopnje, o katerih govori Trump, so le varovalka in bi stopile v veljavo šele ob astronomskih količinah uvoza, ki se mu doslej Kanadčani niso niti po naključju približali. Po nosu jih je s kar 50 % carino dobil med drugimi tudi dvomilijonski Lesoto. Ena najmanjših in najrevnejših afriških držav, ki v ZDA izvozi manj kot 0,01 % svojega BDP, se je Trumpu očitno hudo zamerila. »Nihče ni še nikoli slišal za to državo,« je navrgel nedolgo nazaj. Domišljiji lahko pustimo prosto pot in se vprašamo, ali so Afričani potegnili kratko zaradi Donaldove formule ali pa morda zato, ker so podpisali pogodbo o prodaji diamantov Kitajski.
Pa absurdov še ni konec. Kako naj pojasnimo, da so po novem z 10 % carino obravnavani tudi Heard in McDonaldovi otoki (neobljudene pikice nekje na dveh tretjinah poti med Madagaskarjem in Antarktiko) ali pa britanski Diego Garcia, otok v Indijskem oceanu, s katerega so zadnjih nekaj sto prebivalcev nasilno izselili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, da so lahko tam Britanci in Američani postavili vojaško bazo za slednje?
Ko pridemo do Trumpa, logika odpove. Ampak kaj to pomeni za trge?
Trgi so se odzvali burno. Investitorji so zelo jasno pokazali, kaj si mislijo o ukrepih. Prvi dan po napovedi novih carinskih stopenj je indeks Dow Jones izgubil 4 %, S&P skoraj 5 % (najslabši dnevni izid po koronskem letu 2020), Nasdaq Composite 6 %. Posebej hudo je bilo v tehnološkem sektorju, v katerem je Nvidia izgubila 8 %, Apple in Amazon pa okrog 9 %. Na udaru so bila tudi maloprodajna podjetja, ameriški Best Buy je izgubil skoraj 18 % vrednosti. Na naši strani luže je DAX Performance recimo zdrsnil za 3 %, ampak zaskrbljenost ni zato nič kaj manjša.
Kaj pomenijo carine za investitorje?
Kot piše Wall Street Journal, je Trumpova napoved carin sprožila največjo enodnevno preusmeritev sredstev v varnejše naložbe od pandemije 2020. To pomeni rast zanimanja za (ameriške) državne obveznice, zlato (unča se je približala že 3.200 dolarjem, cena je zadnji mesec višja za 7 %, zadnje leto pa za več kot 36 %), defenzivne delnice (npr. zdravstvo, energetika) in ETF-je z nizko volatilnostjo.
Pri UBS so izračunali, da bi lahko carine znižale ameriško gospodarsko rast za 2 odstotni točki in povišale inflacijo na 5 %. To pomeni, da se lahko zaostri tudi denarna politika, kar lahko dodatno vpliva na cene delnic in obveznic.
Kaj narediti?
Naj se zdijo časi še tako kritični, ni čas za paniko. Pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Zgodovina nas uči, da so trgovinske vojne redko dolgoročno vzdržne in ker so le redko komu v korist, se odločevalci prej ali slej nekako dogovorijo. Tudi tokrat je najverjetnejši scenarij, da bo prišlo do kakšnega kompromisa. Vsekakor je videti, da se pravila globalne trgovine spreminjajo. Trumpova poslovna zgodovina milo rečeno ni bleščeča. A razmišljati, da bi pod vodstvom človeka, ki je prototip kapitalista, ameriški kapitalski trg kar tako zgrmel v prepad in za seboj potegnil še ves svet, je najbrž le preveč pesimistično. Trump je v svojem slogu že dan po vrženi »bombi« nakazal, da si je pripravljen tudi znova premisliti ali pa sproti prilagajati stopnje, ki jih je ravnokar napovedal kot suho zlato. Pa še nekaj: morda aktualnega predsednika z velikim (straho)spoštovanjem gledajo in mu sledijo njegovi privrženci iz vrst konservativne stranke. Vsekakor pa ne bodo križem rok gledali dogajanja predstavniki kapitala, če se zgodba ne bo razvijala po njihovih notah.
Ne glede na to, kakšno je stanje danes, to ne pomeni, da se bodo ustavili kapitalski trgi in presahnile priložnosti za plemenitenje. Prvi nasvet je zato precej preprosto: ne reagirajte čustveno.
Obnašajte se racionalno, razmislite o diverzifikaciji in dolgoročno ohranite mirno roko. Še vedno je najpomembnejše pravilo investiranja v negotovih razmerah »Investiraj s ciljem, ne z odzivom na paniko.«
Med nasveti, ki se te dni slišijo najpogosteje, so naslednji:
- diverzifikacija ni priporočilo, ampak za večino edini smiseln korak;
- če še niste, nižajte izpostavljenost do ameriškega trga, zlasti tehnološkega sektorja,
- bodite pozorni na valute: evro se je že okrepil, kar lahko pomeni padec vrednosti naložb, vezanih na dolar,
- morda je čas za umik iz globalno izpostavljenih podjetij (med evropskimi so na primer BMW, Airbus in Siemens med prvimi, ki so občutili padec); odpornejša so podjetja z lokalnimi kupci in defenzivno naravo poslovanja.
Čas je za posvet s finančnimi strokovnjaki. Panika na trgu lahko vodi do slabih odločitev. Ravno zato je v takih trenutkih ključna kakovostna finančna strategija – in pogovor s svetovalcem, ki razume tudi psihologijo trga.
Koraki, ki so povzeti zgoraj, veljajo zgolj pavšalno. A nič kolikokrat smo že zapisali, da vsak vlagatelj piše svojo naložbeno zgodbo. Zato je zdaj čas, da preverite svoj položaj s finančnimi strokovnjaki.
|
