Cena nafte je zaradi trenutne presežne ponudbe tako z strani združenja OPEC, kot ameriške proizvodnje, ki je na najvišji ravni v zadnjih 30 letih, kot tudi zmanjšane napovedi povpraševanja v drugi polovici leta 2014, strmoglavila za več kot polovico.
Največji dejavnik pri tem je zagotovo imela povečana proizvodnja v ZDA. Ta država je namreč v zadnjih nekaj letih s t.i. tehnologijo drobljenja (fraking) oz. pridobivanja nafte in plina iz naftnih skrilavcev iz neto uvoznika nafte postala neto izvoznik nafte. Ta sprememba dobi še toliko večji pomen, če dodamo, da gre za največjo svetovno energetsko porabnico. Slednje seveda ni bila pogodu največjim članicam združenja OPEC (predvsem Saudovi Arabiji) saj ima to za posledico izgubo njihovih tržnih deležev, predvsem na že omenjenem največjem svetovnem energetskem trgu, ZDA.
To je bil tudi vzrok, da se na novembrskem srečanju OPEC ni zatekel k zmanjšanju proizvodnih kvot in s tem k stabilizaciji cen, saj to ni bilo v interesu večjih članic. Na nek način so se odločili, da bodo testirali ameriške »fraking« proizvajalce oz. njihovo rentabilnost poslovanja oz. do kod lahko pade cena surove nafte, da bodo le ti zaradi negativne ekonomike (povezane predvsem z visokimi stroški financiranja nove tehnologije) prisiljeni zaustaviti proizvodnjo. Deloma se je to že začelo dogajati v začetku letošnjega leta, saj se je število naftnih vrtin v ZDA na katerih nafto pridobivajo z novo tehnologijo drobljenja v zadnjih dveh mesecih, zmanjšalo za 435 oz. za več kot četrtino (vir: naftno podjetje Baker Hughes). To je za posledico imelo (tehnični) odboj cen nafte v začetku februarja. Poleg tega so zaradi nizkih cen nafte tudi velike naftne družbe napovedale krčenje svojih izdatkov namenjenih za vzdrževanje obstoječih naftnih vrtin oz. proizvodnje. Chevron je tako napovedal zmanjšanje teh izdatkov za 13%, British Petroleum pa celo za 20%. To bi lahko do konca leta po oceni Citigroup zmanjšalo proizvodnjo iz obstoječih konvencionalnih vrtin za 1-2% kar pomeni okoli milijon sodov na dan.
Da je cena nafte v nedavni korekciji (zelo verjetno) dosegla svoje dno kaže tudi več primerjalnih analiz. Prva izmed njih prikazuje, da je večina korekcij na naftne trgu v zadnjih 30 letih v večini primerov obsegale padec med 50 in 60 %, v časovnem obdobju med pol in enim letom. Podrobnejše številke in vzroki za korekcije na naftnem trgu so prikazane v tabeli.
Bolj ilustrativen prikaz je prikazan v grafikonu, ki kaže gibanje enoletnih donosnosti cen nafte iz katere je razvidno, da je nedavna korekcija tudi že dosegla padec 50%, ki je v zadnjih 30-tih letih bil tisti obseg, kjer se je večina korekcij na naftnem trgu končala in se je pričel odboj.
Grafikon 1: Gibanje enoletnih donosnosti cen zahodno teksaške lahke surove nafte (na mesečni ravni, v odstotnih točkah) v obdobju 1985-2015
Poleg že prikazane primerjave je vsekakor zanimiv tudi grafikon, ki prikazuje ceno nafte v absolutnih vrednosti v zadnjih 15-letih. Iz slednjega je razvidno, da je od leta 1998, ko je cena nafte dosegla svojo najnižjo vrednost po letu 1990, cena nafte po vsaki korekciji ustavila na premici, ki nominalno pomeni 8,5 % letno rast. To premico je cena nafte (četrtič v zadnjih 17 letih) zadnjič dosegla v januarju 2015, iz česar bi lahko pogojno sklepali, da bi ta premica lahko kazala vsakokratno mejno cena rentabilnosti proizvodnje nafte tudi v največjih naftnih proizvajalkah združenja OPEC.
Grafikon 2: Gibanje cen zahodno teksaške lahke surove nafte v obdobju 1998-2015 (v USD za sod) Vir: Bloomberg
Glede na vse navedeno bi lahko energetski sektor ob trenutni podcenjenosti delnic in trenutnih ravneh cene nafte, ki so dosegle (in se deloma že odbile z) ravni iz najhujšega obdobja finančne krize v letu 2008/09 (ko je cena nafte upadla pod 40 $) bil eno skritih naložbenih pozitivnih presenečenj v prihodnjem letu ali dveh. Verjetno pa bo ponovna rast cen nafte zaradi zmernejše gospodarske rasti (predvsem na Kitajskem) počasnejša, kot je bila ob podobnih korekcijah na naftnem trgu v preteklosti. Zato bi vlagateljem svetovali naj to naložbeno priložnost ujamejo s periodičnimi vplačili v vzajemne investicijske sklade, ki so usmerjeni v energetski sektor.
Eden takih je tudi podsklad Ilirika Energija delniški, katerega vrednost točke je od začetka letošnjega leta (do 17.2.2015) zaradi odboja cen nafte porasla za 9,42%.
Dušan Povalej je upravitelj premoženja ILIRIKE DZU, ki upravlja vzajemni sklad ILIRIKA Energija delniški.
