Investiranje ob borznih rekordih

Kam investirati? Vprašanje, ki si ga vse bolj zastavljamo tudi Slovenci, ki sicer veljamo za zelo konservativen narod, ko govorimo o varčevanju oziroma investiranju svojega denarja. To vprašanje so najbolj spodbudile skorajda ničelne obrestne mere na vezane vloge na bankah, ki jim Slovenci tradicionalno najbolj zaupamo. Del zasluge za vse več povpraševanja po naložbenih priložnostih na trgu gre tudi napovedim o višji inflaciji v bližnji prihodnosti. Delno pa je vsekakor k temu pripomogla tudi vedno večja finančna pismenost ljudi v deželi na sončni strani Alp. Pri tem imamo pomembno vlogo tudi finančni svetovalci, saj svoje stranke primerno izobražujemo.

Je smiselno investirati, ko trgi beležijo rekorde? Z vidika dolgoročnega vlagatelja vsekakor. Na dolgi rok bi moral biti donos skoraj zagotovo višji v primerjavi z depoziti. Temu pritrjujejo tudi zgodovinski podatki. Navkljub temu pa vedno obstaja tudi verjetnost, da rezultat ne bo takšen, kot si ga želimo. Za sledenje našim vnaprej postavljenim ciljem moramo poskrbeti za dodatno znižanje stopnje tveganja s primerno razpršitvijo portfelja, s sprotnim prilagajanjem le-tega ter z izkoristkom metode povprečnega stroška, ki jo vse (pre)več vlagateljev zanemarja. To pomeni, da ne vplačate celotnega zneska, ki ga imate na voljo za investiranje, takoj, ampak ga razdelite na več vplačil v različnih časovnih obdobjih. Obstaja zelo veliko strategij, niso pa vse primerne za vsakega. Lahko začnete z osnovami in vplačate vsak mesec enak znesek. Lahko tudi čakate na korekcijo trgov z naslednjim vplačilom (po možnosti celo povečujete vložke ob nadaljnjih padcih na trgih.)

Trenutna situacija je zelo specifična in je do zdaj še nikoli nismo doživeli. O koronavirusu ste prebrali in slišali že skorajda vse. Tako kot ima širitev te bolezni vpliv na naše vsakdanje življenje, vpliva tudi na finančne trge. Spomnimo se, kaj se je zgodilo letos marca, ko smo spremljali padanje tečajev delnic in se spraševali, kje se bo ta »prosti pad« ustavil. Nadaljevanje poznate: skoraj tako hitro kot so tečaji padli, so tudi strmo plezali navzgor proti rekordnim vrednostim. Seveda po zaslugi centralnih bank, ki so poskrbele, da je denarja v obtoku veliko več kot pred tem. Nezanemarljiv del tega denarja je našel pot do finančnih trgov. Večja likvidnost je za borzo seveda dobrodošla, kar se je odrazilo tudi na višjih vrednostih borznih tečajev. Kot kaže, se nam tudi v bližnji prihodnosti ni bati, da bi denarja primanjkovalo, saj se recimo v ZDA obeta novih 2.500 milijard dolarjev za reševanje gospodarstva, v EU pa še novih 1.600 milijard evrov. Kljub vsemu določena mera previdnosti ni odveč, saj bodo lahko trgi v naslednjem obdobju bolj nihali kot sicer (dolgoročnega vlagatelja to ne bi smelo skrbeti) prav zaradi negotovosti, povezane s koronakrizo, čeprav je v zadnjih dneh čutiti navdušenje zaradi nepričakovanih pozitivnih novic o dveh najobetavnejših cepivih proti koronavirusu.

Panogi, ki bi znali biti v naslednjem obdobju med zmagovalci, sta predvsem farmacija, ki je že tako defenzivna in ugodno vrednotena, saj jim gre trenutna zdravstvena situacija na roko, ter tehnologija, ki je že nekaj časa v ožjem krogu zmagovalcev. To, da sedaj delamo od doma, vsak na svojem računalniku, da nakupujemo preko spleta, da se šolarji izobražujejo od doma ... je seveda voda na mlin tehnološkim podjetjem. Med regijami pa bi izpostavil Azijo, predvsem Kitajsko, kjer je gospodarska aktivnost v primerjavi z lanskim letom celo višja, kar za preostali del sveta ne drži. Ne pozabite zavarovati svojega portfelja tudi z varnejšimi naložbami, od mešanih skladov do naložb s fiksno letno obrestno mero kakor tudi z nepremičninskimi naložbami. Za vse omenjene rešitve se obrnite na svojega finančnega svetovalca pri SKUPINA VZAJEMCI.

V kolikor svojega svetovalca še nimate, sem vam na voljo na [email protected].