Za starost bi radi nekje nekaj varčevali, pa ne veste, kaj točno izbrati. Ali zaupati zavarovalnemu agentu in skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje, ali je bolje kupiti enote vzajemnih skladov? Pred odločitvijo moramo vedeti, kakšni so naši finančni cilji, koliko tveganja ste pripravljeni sprejemati in kakšne so vaše potrebe. Ker vsakega naložbeno zavarovalnega produkta ne moremo primerjati z neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih, bomo pogledali le naložbene zavarovalne produkte z nizko zavarovalno vsoto. Vedeti namreč moramo, da naložbeno zavarovalni produkti z visoko zavarovalno vsoto samo še dodatno povečujejo že tako veliko razliko v stroških med investiranjem v vzajemce in varčevanjem preko naložbenega življenjskega zavarovanja.
10 let ali več!
Dilemo lahko rešimo že pri prvem koraku, saj časovna komponenta pomembno vpliva na odločitev, kam naložiti sredstva. Če je vlagatelju zelo pomembna likvidnost in bi varčeval za obdobje, ki je krajše od desetih let, potem je smiselno, da sredstva investira v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje. Pri naložbenih zavarovanjih je namreč tako, da večino stroškov plačamo v prvih nekaj letih, kar pomeni, da traja kar nekaj časa preden pridemo na pozitivno ničlo. Zaradi visokih sklepalnih stroškov in davčne obremenitve se takšna polica za manj kot 10 let sploh ne priporoča. Poleg tega je likvidnost sredstev slaba, saj lahko v večini primerov predčasno izplačilo opravimo šele po nekaj letih, ob tem pa se moramo zavedati, da nam je takrat na voljo malo denarja v primerjavi z vplačanimi denarnimi sredstvi na polici.
Zakaj izbrati zavarovalni naložbeni produkt?
Največja prednost naložbenih zavarovanj je, da je vlagatelj po 10-ih letih oproščen plačila davka. Druga prednost tovrstnega varčevanja pa je, da privarčevana sredstva na polici, ki je še aktivna, ne vplivajo na dodelitev socialnih transferjev, kot so štipendija, otroški dodatek, prav tako zaradi tega ne bo položnica za vrtec višja. Seveda lahko pri tovrstni polici na daljše obdobje pričakujete višjo donosnost, kot če bi denar ves ta čas imeli na banki.
Stroški v prid vzajemnih skladov
Skupni stroški se pri naložbenih zavarovanjih razlikujejo od police do police, praviloma pa znašajo od nekje 7 % pa do okoli 20 %. Največji strošek predstavlja sklepalna provizija, ki je obračunana v prvih dveh oziroma treh letih. Ostali stroški so še: strošek vodenja računa, kjer plačujemo fiksen znesek, ki po navadi znaša med dvema in tremi evri (visok strošek pri policah z nižjo premijo), vstopni strošek (med 2 in 3 %) ter upravljavska provizija (največkrat okoli 0,5 %). Kot že zapisano, je vlagatelj po 10-ih letih oproščen plačila davka, pred tem pa davek znaša 8,5% na vsa sredstva in davek na dobiček (27,5%).
Za primerjavo pri naložbah v delniške sklade plačamo vstopne stroške, ki so odvisni od posameznega DZU-ja, vendar so praviloma enkrat letno tudi brezplačni. Pri večini delniških skladov je treba plačati še upravljavsko provizijo v višini med 2 in 3 %, ki je všteta v donos, ob izplačilu pa moramo poravnati davek na dobiček. Davki pri skladih se obračunajo glede na čas posedovanja naložbe, odstotek pa pada na vsakih 5 let: 27,5% znaša prvih pet let, potem pa 20%, 15%, 10% ter brez davka po 20-ih letih držanja naložbe. Pri skladih so sredstva likvidna in stalno na voljo za izplačilo.
Omeniti moramo še enkratna naložbena zavarovanja, kjer sredstva naložimo v enem vplačilu. Stroški so podobni kot pri mesečnem varčevanju v naložbeno življenjsko zavarovanje. Ta oblika je primerna za nekoga, ki bi sredstva na polici držal dlje časa in mu je pomembno, da država ne vidi privarčevanega denarja na polici. V nasprotnem primeru so vzajemci boljša naložbena odločitev.
Je bolj pametno striktno ločevati naložbe in zavarovanja?
Absolutno je dobro ločiti zavarovanja in varčevanja. Prvič zato, ker so tako naše osebne finance veliko bolj transparentne, drugič pa, ker je cena zavarovanja praviloma nižja, če imamo zavarovanje ločeno od naložb, hkrati pa si lahko zagotovimo višja in primernejša zavarovalna kritja. Zavedati se moramo tudi, da kombinacija naložbe in zavarovanja precej znižuje donosnost vplačanih sredstev. Pri naložbenem zavarovanju se lahko zgodi, da so tečaji delnic v času smrti zavarovanca ravno precej upadli, zato bodo dediči dobili manj sredstev. Če je to dvoje ločeno, bi dediči dobili dogovorjeno zavarovalno vsoto iz naslova življenjskega zavarovanja, poleg tega pa še podedovali naložbe, ki bi jih lahko prodali čez čas, ko bi bili tečaji denimo višji.
Ker so zavarovalni paketni produkti precej kompleksni, svetujemo, da se pred sklenitvijo police dobro pozanimate o pogojih. V takšne zgodbe naj vstopajo tisti, ki so pripravljeni varčevati za obdobje vsaj 15 let, hkrati jim je pomembno, da niso zaradi svoje dobre lastnosti, kar varčevanje zagotovo je, kaznovani z odvzemom socialnih transferjev. Če se odločite za vplačilo v vzajemne sklade, pa lahko življenjsko zavarovanje sklenete tudi brez varčevanja, seveda samo v primeru, da ga potrebujete. Kdaj ga potrebujete, pa si lahko preberete v spodnjem članku.
