Kakšne novice ste v zadnjih dneh brali o trgih? Vsaj v splošnih medijih ste zelo verjetno naleteli na naslove o padcih vrednosti vsepovsod po svetu. Iz poročil je zavel pesimizem. »Konec je rekordov, indeksi strmoglavljajo, Japonska tone, tehnologija v ZDA je pregorela, FED zamuja z zniževanjem obrestnih mer, evropsko gospodarstvo prejema hude udarce,« ste lahko slišali in prebrali. Hej, še Warren Buffett je razkril, da je z Berkshire Hathaway v drugem četrtletju prepolovil delež svoje naložbe v Apple ter skupaj v zadnjem četrtletju iz različnih delnic »potegnil« za 75 milijard denarja. Panika! Je recesija za ovinkom? Smo bili priča novemu črnemu ponedeljku v slogu tistega iz leta 1987?
Ponedeljkova črnogledost je vsaj za en dan zajela svet.
Padci so del nihanja na trgu. Vsak vsaj za silo poučen vlagatelj ve, da je volatilnost trgov del cikličnosti naložb in da brez zdrsov vrednosti tudi vzponov ne bi bilo. Po drugi strani pa bi bilo prav, da se zaveda, de se donosi ne merijo »z danes na jutri«, ampak na daljši rok.
Poglejmo zato, kaj se je od ponedeljka pravzaprav dogajalo na trgih. Nelagodje se je ekspresno spremenilo v na trenutke že kar katastrofične napovedi in obup, potem ko je japonski indeks Nikkei v enem dnevu izgubil 12,4 % vrednosti, kar je največji padec v zadnjih skoraj štiridesetih letih. To se je zgodilo, potem ko je japonska centralna banka šele drugič v zadnjih 17 letih zvišala obrestne mere. S tem je vsaj začasno »podražila« tudi jen v primerjavi z dolarjem in nagnala strah v kosti »carry traderjem«, torej tistim, ki so si izposojali poceni denar na Japonskem in ga nalagali na drugih trgih, predvsem v ZDA.
Ta dogodek morda v kakih drugih časih ne bi predstavljal večje novice in poskusi tistih, ki so jih dobili po nosu zaradi računanja na šibki jen, bi morda minili neopaženo. A sočasno so prišli na dan dvomi, ki jih imajo nekateri investitorji na drugih področjih. Trgi po svetu so šli v rdeče, tudi najpomembnejši na Wall Streetu, na katerem je indeks Dow Jones v ponedeljek izgubil 2,6 %, S&P500 pa 3 %.
Razlog za premislek? Da.
Razlog za paniko? Nikakor ne.
Izkazalo se je, da je marsikoga (bolj kot je pripravljen priznati) strah morebitnega ohlajanja ameriškega, evropskega in kitajskega gospodarstva. Še bolj pod povečevalom pa je tehnološki sektor, v katerem so delnice tistih družb, ki vodijo na področju umetne inteligence, v zadnjih mesecih astronomsko naraščale. Število tistih, ki so prepričani, da je vrh dosežen (in da se morda približuje celo pok balona), je očitno precejšnje. Nekateri so zato na trgu izgubili mirnost in odreagirali s kako prodajo več, kot so načrtovali.
Zgoraj našteti argumenti ali pomisleki imajo svojo težo in ni prav, da bi jih kar prezrli. Ampak ponedeljkovo dogajanje še zdaleč ni pokazalo, da prihaja neizogibno obdobje drsenja ali da se bliža celo ledena zima za vlagatelje. Da gre kvečjemu za korekcijo, ne pa za kak zlom čez noč, je pokazal že torek. Nikkei je namreč pridobil 10,2 %, kar je spet rekord: a tokrat navzgor in ne navzdol kot dan prej. Gre za največji odstotek dnevne rasti vse od oktobra leta 2008. Opomogli so si tudi ameriški indeksi. Dow Jones, Nasdaq in S&P500 (pa tudi kazalniki vseh 11 industrijskih sektorjev, ki sestavljajo ta indeks) so bili v zelenem.
Čas nihanj je čas priložnosti.
Obdobje, ko so gospodarske razmere ne nujno slabe, vsekakor pa je tu kar nekaj izzivov, ni nikoli monotono in predvidljivo. In razmere, v katerih se že tržna vrednost ene same družbe – to je Nvidia, seveda – meri v skoraj tri tisoč milijardah in vsak njen nihaj že za nekaj odstotkov lahko pomeni nominalno spremembo za (več) sto milijard, je vsekakor volatilno. Na trgih je nedvomno čutiti več vznemirjenja. Nikakor ne gre pričakovati, da ne bo tudi v prihodnje nihanj več, kot bi si želeli tisti najbolj občutljivi vlagatelji.
Drugi pa bodo seveda začutili priložnost v razgibanem ozračju. Tako kot dober veter na vodi prinese zagon jadralcu, je tudi v naložbah. Ponovimo kot vselej: vaš denar se praviloma plemeniti bolje, ko trgujete preudarno. Pravo vprašanje torej ni, kaj se je zgodilo v ponedeljek, ampak kakšna je vsota dogodkov v enem, dveh, petih, desetih ... letih. To pomeni, da ne izgubite živcev ob vsakem slabem dnevu ali takrat, ko mediji pograbijo slabo novico. Prodajajte, ko so cene visoke, in kupujte, ko so nižje, in na dolgi rok se vam bo to obrestovalo.
Bonus vprašanje:
kaj vidite na fotografiji na začetku tega članka? Samozavestno osebo, ki se ziblje na gugalnici z najboljšim razgledom in ve, da bo nato varno sestopila na tla, ali nekoga, ki bo vsak hip strmoglavil nekam v neznano? Spet se vračamo k ugotovitvi, da ima vsakdo svojo predstavo o svetu in o tem, kaj je tveganje. Če niste prepričani, kakšna stopnja tveganja je v naložbah primerna za vas, se oglasite na pogovoru. Znamo vam svetovati, da boste našli pravi odgovor zase.
