Edina specializirana institucija v državi, ki spodbuja naložbe na področju varstva okolja je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad , ki v ta namen dodeljuje ugodne kredite pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom ter občanom, od leta 2008 pa tudi nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.
8 milijonov evrov za kreditiranje okoljskih naložb
Kot pojasnjuje Vesna Vidič, Sekretarka Eko sklada, nov aktualen javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb ponuja občanom 8 milijonov evrov sredstev za različne naložbe varstva okolja, kot so denimo:
• vgradnja sistemov za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso ali kondenzacijskim kotlom
• vgradnja solarnega sistema ali učinkovite toplotne črpalke
• pridobivanje električne energije s pomočjo obnovljivih virov energije
• ukrepi v zmanjšanje toplotnih izgub stanovanjskih stavb (zamenjava stavbnega pohištva, toplotna izolacija fasade in poševne strehe ali stropa oziroma tal)
• gradnja ali nakup nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske stavbe
• nakup velikih energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov
• nakup vozil na električni ali hibridni pogon
Občani lahko s kreditom Eko sklada financirajo celotne priznane stroške naložbe. Posamezen kredit pa lahko doseže 20.000 evrov. Za zahtevnejše naložbe v nizkoenergijske ali pasivne stanovanjske stavbe, naprave za pridobivanje električne energije, nakup osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon in za obsežnejšo obnovo objekta, lahko kredit znaša do 40.000 evrov. Najnižji znesek kredita pa znaša 1.500 evrov.
Ugodna obrestna mera, nižji stroški odobritve
Na Ekosladu pojasnjujejo, da je obrestna mera za kredite letos spremenljiva in je določena v višini trimesečnega EURIBOR-ja (izračunan za 365 dni) + fiksni pribitek 1,5 %. Za sklenitev kreditne pogodbe in vodenje kredita je pooblaščena Banka Koper, krediti pa se zavarujejo pri Zavarovalnici Triglav. Efektivne obrestne mere, stroški sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kredita ter zavarovalne premije so objavljene v javnem pozivu. Najdaljša odplačilna doba je 10 let. Ugodnost skladovih kreditov se poleg ugodne obrestne mere kaže tudi v stroških, povezanih z odobritvijo kredita, ki so nižji kot v komercialnih bankah.
Najmanj 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Eko sklad bo letos iz sredstev, ki jih zbira na podlagi energetskega zakona in uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, zagotovil občanom nepovratne finančne spodbude v skupni višini najmanj 12 milijonov evrov. Deset milijonov evrov je razpisanih za namen spodbujanja izvedbe različnih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih na javnem pozivu 6SUB-OB11, za naslednje ukrepe:
• vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
• vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso,
• vgradnja toplotne črpalke,
• prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,
• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe,
• toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe,
• toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe,
• vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
• gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe,
• nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Do 25 % vrednosti naložbe.
Za večino ukrepov je določena omejitev v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, pri vseh ukrepih pa so določene tudi omejitve priznanih stroškov naložb oziroma nominalne višine spodbud in/ali obsega naložbe. Za gradnjo ali nakup ustrezne pasivne stanovanjske stavbe lahko upravičenec dobi do 25.000 EUR in še dodatnih 1.500 EUR v primeru vgradnje ustreznega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, za nakup stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi pa spodbuda lahko znaša največ 25.000 EUR.
Pomoč pri obnovi večstanovanjskih stavb
Za izvedbo določenih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi tri ali večstanovanjskih stavb sta razpisana dva milijona evrov nepovratnih sredstev. Podobno kot v letu 2010 upravičeni občani na podlagi javnega poziva lahko pridobijo nepovratna sredstva za načrtovano naložbo obnove večstanovanjske stavbe, in sicer:
• toplotna izolacija fasade
• toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja
• vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije
• vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in
• vgradnja sistema delitve stroškov za toploto.
Pri tem pozivu vlogo v imenu upravičencev vloži upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do nepovratnih sredstev v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, višine spodbud pa so s pozivom omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence je ta spodbuda višja in znaša 100 % priznanih stroškov naložbe. Oba javna poziva veljata do konca letošnjega leta oziroma do objave zaključka v Uradnem listu. Enako kot v preteklih letih se spodbude dodeljujejo le za nove naložbe, ki bodo izvedene po vložitvi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev na Eko skladu.
Največ za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva
Vidičeva pojasni, da je bilo na podlagi obdelanih vlog iz lanskega leta največ nepovratnih sredstev dodeljenih za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva z energijsko učinkovitejšim, sledijo naložbe v toplotno izolacijo fasad in naložbe v solarne ogrevalne sisteme. Na letošnjih javnih pozivih za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud pa ugotavljajo, da je največji interes občanov za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v toplotno izolacijo fasad ter za naložbe v kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso.
Razlogi za zavrnitev vlog
Kot najpogostejše težave, na katere vlagatelji naletijo pri pridobivanju nepovratnih sredstev, Vidičeva navaja, da vlagatelji ne preberejo javnega poziva natančno in dovolj skrbno, zato se še vedno dogaja, da kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev za že izvedeno naložbo. To je seveda razlog za zavrnitev takšne vloge. Na Ekoskladu zato poudarjajo, da se spodbude dodeljujejo le za nove naložbe, ki bodo na stanovanjski stavbi izvedene po vložitvi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev na Eko skladu. Nadalje vlagatelji prilagajo predračune, ki niso originalni ali ki niso veljavni, oziroma ne priložijo vseh zahtevanih prilog, kot so fotografije, ki izkazujejo stanje pred izvedbo naložbe. V teh primerih so vloge nepopolne, vlagatelji pa pozvani na dopolnitev vloge, kar vse podaljšuje čas obdelave vloge.
Zanimanje predvsem za nepovratna sredstva
Interes občanov za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v ukrepe rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v stanovanjskih stavbah je velik, povedo na Ekoskladu. Pri kreditiranju okoljskih naložb pa so v letu 2010 v primerjavi s preteklimi leti ugotovili precejšnji upad. Do zmanjšanja kreditiranja občanov je prišlo zaradi možnosti pridobitve nepovratnih finančnih spodbud za istovrstne naložbe, saj so se občani raje odločali za nepovratna sredstva kot za najemanje kreditov. Zaradi gospodarske krize in posledično slabšega finančnega položaja gospodarskih družb beležijo v letu 2010 tudi upad pri kreditiranju okoljskih naložb gospodarskih družb in drugih pravnih oseb ter samostojnih podjetnikov in zasebnikov. Na obeh lanskih javnih pozivih za kreditiranje okoljskih naložb do zaključka javnih pozivov razpisana sredstva niso bila razdeljena, zato sta bila javna poziva podaljšana do konca marca 2011.
