Odštevanje se je začelo: tak čas prihodnje leto bodo Američani spet izbirali predsednika. Kaj to pomeni za finančne trge, kaj za donose in naložbene strategije?
Ne odmahnite prehitro z roko, češ da se nam v Evropi ni treba pretirano ukvarjati s tem, kaj počnejo na drugi strani luže. Rek, da se »svet strese, ko kihne Amerika«, namreč vsaj v finančnem svetu kar dobro ustreza realnim dogodkom. Prav tako se kolesje ne začne vrteti šele na dan volitev, ampak že leto pred tem. Pričakovanje tistega, kar se bo zgodilo 5. novembra 2024, ko bodo volivci v ZDA izbirali novega (starega?) predsednika, kongresnike in del senatorjev, bo vplivalo na odločitve vlagateljev že jutri.
Najprej dol, potem gor
Volitve vplivajo na borzne trge, povzročajo nihanja v razpoloženju vlagateljev in se kažejo v tržni uspešnosti. Tako analizirajo gibanja, povezana s politiko in volitvami, pri Nasdaqu.
»Leto pred volitvami zaradi povečane negotovosti običajno prinese nižje donose. Vendar pa so ti v prvem letu po volitvah nato pogosto višji kot sicer – ne glede na to, kdo zmaga.«
Pri eni najvplivnejših finančnih korporacij, ki ima v lasti in upravlja skupno deset borz v ZDA in po svetu, seveda ne govorijo na pamet, ampak na podlagi preteklih podatkov. (Klasično opozorilo: pretekla uspešnost ni zagotovilo prihodnjih donosov in vedno obstaja možnost, da se bo trg obnašal povsem drugače kot v zgodovini.)
Povprečni donosi delnic v ZDA so v letu pred predsedniškimi volitvami lahko nižji za 25 % od običajnih, obveznice pa recimo prinašajo okrog 13 % manj kot v »nevolilnih« letih, pravi statistika.
Vse je boljše, če so na oblasti »naši«?
Zanimiva je analiza psiholoških sprememb pri vlagateljih. Skrbi, da bo vse slabše, če zmagajo »tisti drugi«, in da sledi med drugim v tem primeru tudi naložbeni polom, so precej enakomerno razporejene med podpornike obeh (edinih?) velikih ameriških strank. Približno polovica enih in drugih namreč meni, da lahko volitve vplivajo na donose njihovih naložb bolj kot pa drugi dogodki, poslovni rezultati, tržne spremembe, inovacije ...
... in pri tem pripisujejo ljudje politiki – če lahko verjamemo analitikom – prevelik pomen. »Logično in pričakovano je, da volivec meni, da bi bila zmaga njegove izbrane stranke ali politika najboljša za gospodarstvo in finance,« pravi Mark Hackett, vodja naložbenih raziskav pri ameriški skupini Nationwide. »Ampak zavedati se je treba, da rezultati volitev v prid katerikoli stranki zgodovinsko niso imeli posebej velikega vpliva na donose naložb po volitvah.«
Njegov nasvet je preprost: filtrirajte novice in medijski cirkus okrog volitev, ostanite usmerjeni na druge dogodke, ki ponavadi krojijo uspeh naložb, torej dobiček podjetij, rast prihodkov, marže, ki jih dosegajo; pa kazalnike gospodarskih razmer in podobno.
Je za finančne trge bolje, če zmaga Biden ali Trump?
Razplet političnih dvobojev na trge sicer vpliva. Ne glede na zapisano zgoraj se kaže razlika v tem, kdo zmaga. A tu ne gre za ameriške »modre«* demokrate ali »rdeče« republikance, ampak za (ne)nadaljevanje vladavine. Povprečni donosi v letu po volitvah so bili v preteklosti nekoliko višji, ko je ostala na oblasti – v ameriškem primeru recimo z večino v kongresu – ista stranka, nekoliko nižji pa, ko se je oblast zamenjala.
Kaj lahko prinese izbira predsednika leta 2024? Ne Biden ne Trump nista nepopisan list papirja. Oba sta že pokazala, kakšno gospodarsko politiko vodita iz Bele hiše. Trenutno v boju favoritov obeh strank ankete (med drugim tudi demokratom naklonjenega New York Timesa) bolje kažejo Trumpu. Več anketiranih Američanov trenutno meni, da živijo slabše kot v prejšnjem predsedniškem mandatu. Bidnu ne verjamejo, da lahko obvlada inflacijo ali da bo stopnja rasti v prihodnje stabilna. Gledajo višanje obrestnih mer, ki vpliva na obrok njihovih kreditov, in so nezadovoljni.
Ampak do spopada »dedkov« (pustimo tokrat ob strani zelo očitno in logično vprašanje, zakaj Američani vodenje menda najmočnejše države na svetu še kar zaupajo moškim, ki bi jih marsikje drugje po svetu zelo prijazno poslali v pokoj, če že ne v dom za starejše občane) je še celo leto in spremeni se lahko še marsikaj. Če bosta Biden (prihodnje leto bo dopolnil 82 let) in Trump (ta bo star 78) pričakovano premagala konkurente in če jima bo služilo zdravje, imata še veliko časa, da prepričata ali odvrneta volivce.
Kakšno pot bo ubral zmagovalec, pa seveda ne bo odvisno le od njega. Na trge bo vplivalo veliko več dejavnikov kot pa le barva politika, ki bo izvoljen. In zato je nasvet vlagateljem, tudi pri nas in ne le v ZDA: pri naložbah raje razmišljajte o priložnostih in varovalkah kot o izidu volitev. Več negotovosti, tudi če je ta posledica čustev med investitorji, prinaša tudi kakšno priložnost za dobro naložbo. Zapomniti pa si je treba, da se donosi za večino ustvarjajo v precej daljšem obdobju, kot je štiriletni mandat predsednika ali stranke.
5 nasvetov za investitorje v letu pred volitvami (Nasdaq)
2. Uporabite metodo postopnega vlaganja. 3. Osredotočite se na dolgoročne naložbe. 4. Izkoristite višje obrestne mere. 5. Posvetujte se s finančnim svetovalcem. |
* Bonus:
zakaj demokrate v ZDA označujejo z modro barvo, republikance pa z rdečo?
Če ste mislili, da je treba vzrok za povezavo političnih strank in barv, ki jih zanje uporabljajo, iskati kje daleč nazaj v zgodovini in v kakšnem posebej globokem pomenu, ste se motili. Prvič so »pobarvali« demokrate v rdeče, republikance pa v modro na volilnem zemljevidu z žarnicami TV mreže NBC leta 1976. Nekateri drugi mediji so nato ločevali stranki tudi z drugimi barvami. Do dokončnega medijskega konsenza je prišlo šele leta 2000, med eno najbolj vročih predsedniških bitk, v kateri je po maratonskem štetju glasov George W. Bush premagal Ala Gora. Takrat sta barve, s katerimi danes vsi označujejo na primer zmagovalce po zveznih državah, dokončno »zapečatila« New York Times in USA Today. Pri prvem so razdelitev barv pojasnili zelo preprosto: besedi »republikanci« in »rdeča« se začneta tudi v angleščini z isto črko »r«. Tako se je zdelo »najbolj naravno«, da so dobili republikanci rdečo barvo, demokratom pa je pripadla modra.
