Če bi bil Elon Musk običajen Zemljan, potem bi najbrž pretekli teden slavil enega najbolj veličastnih dogodkov v sodobnejši zgodovini raketne tehnologije – in nič drugega.
Družbi SpaceX, katere ustanovitelj ter največji in najvplivnejši delničar je Musk (ima 42 % lastniški delež in 79 % glasovalnih pravic), je uspel podvig. V petem poletu največje rakete na svetu, več kot 120-metrskega Starshipa, se je spodnji del z imenom Super Heavy varno vrnil na izstrelišče in dobesedno »parkiral« nazaj na isto točko, s katere je vzletel. Ogromni pospeševalnik, ki ne le meri 70 metrov v dolžino, ampak tehta tudi 3.600 ton, se je pričvrstil v varen objem mehaničnih rok, imenovanih Mechazilla (v Muskovem svetu ima pač večina stvari kakšno zveneče ime).
Z varnim pristankom na vodi je triumf zaokrožil še zgornji del rakete in sprožil evforijo ne le med zaposlenimi družbe SpaceX, ampak tudi med številnimi navdušenci nad zmožnostmi raket. Starship je dokazal, da gre za tehnološki podvig in pomemben preboj. Z obstoječo tehnologijo se da raketa uporabljati večkrat in se zna vrnitev »domov« na Zemljo. Končni cilj, ki ga imata z njim Musk in SpaceX, je v raketi, ki lahko ponese do 100 članov posadke ali 100 ton opreme, namreč pripeljati človeka na Luno, nato pa na Mars – in nazaj. »Človeška vrsta bo postala multiplanetarna,« napoveduje.
»Ok, kje je v tem triumfu razlog za Muskov glavobol?« boste vprašali.
Elon Musk je za tiste, ki ga hvalijo, vizionar, genij, pionir, super podjetnik. Kritiki menijo, da je nepredvidljiv ekscentrik, poslovni diktator ter manipulator in serijski prikrojevalec resnice. Vsi pa se strinjajo, da nikakor ni običajen smrtnik. Še tako uspešen vodja poslovnega imperija bi si urnik okrog izstrelitve Starshipa verjetno »očistil« vseh drugih obveznosti, za Muska pa je bil to le drugi najpomembnejši dogodek tedna.
Robotska revolucija ali Potemkinova vas?
Le tri večere pred izstrelitvijo je namreč v hollywoodskem slogu in tudi v filmskem okolju – v kalifornijskem studijskem okolju Warner Bros. v Los Angelesu (no, čisto natančno v Burbanku, na obrobju »mesta angelov«) predstavil robotsko revolucijo podjetja Tesla. Musk se je pripeljal med zbrane povabljence v futurističnem dvosedu brez voznika in volana. Avto se imenuje Cybercab in je robotski taksi, s katerim naj bi se povsem spremenila prometna prihodnost urbanega sveta. Za dobro mero je Musk nepričakovano predstavil še bolj »vesoljsko« oblikovano vozilo Robovan, nekakšnega križanca med kombijem in minibusom, odetega v podobo kakšnega vlaka iz znanstvenofantastičnih filmov. Tudi Robovan naj bi bil popolnomo samovozeče vozilo, s katerim bi lahko gneča v mestih postala le še grd spomin.
Ampak ker je bil to veliki Muskov spektakel, tudi to še ni bilo vse. Med gosti so se namreč premikali roboti – te je imenoval Optimus – in klepetali z običajnimi ljudmi, se šalili in celo mešali pijače.
Noro! Hollywoodski spektakel je bil vsekakor poln blišča, presenečenj in neverjetnih napovedi. In tu se skriva težava. Neverjetnim napovedim namreč večina ni verjela. Znakov, da gre bolj za »cirkus«, za katerega so filmske kulise zelo primerno okolje, namreč ni manjkalo.
»Cybercab bo stal manj kot 30.000 dolarjev in bo vozil naokrog povsem sam leta 2027. Že prihodnje leto pa bodo povsem avtonomno brez nadzora po Kaliforniji in Teksasu z enako tehnologijo vozili modeli Tesla 3 in Y,« je smelo drdral Musk. Ampak najbogatejši Zemljan ni posredoval nobenih tehničnih podrobnosti o bateriji, dosegu, kaj šele tehnologiji v robotaksijih. Po vnaprej začrtani trasi v studiu zna danes peljati že kar nekaj avtomobilov, ampak pot do popolnoma varne samovozeče zgodbe, ki bi jo bili pripravljeni potrditi in dovoliti tudi regulatorji, je še dolga.
Pri Washington Postu so bralce prijazno opomnili, naj Musku vendarle ne verjamejo čisto vsega, in našteli vsaj sedem primerov, ko je Elon že »brez pokritja« napovedal revolucijo. Prvič je tako avtonomno vožnjo napovedal že leta 2015 (»čez približno dve leti bomo dosegli popolno avtonomijo«), leta 2019 pa je na Teslinem srečanju z vlagatelji zablestel tudi z izjavo v slogu Del Boyja Trotterja iz legendarne britanske serije Samo bedaki in konji: »Naslednje leto ... bomo imeli zagotovo na cestah milijon robotaksijev.«
Teslina revolucija v industriji električnih avtomobilov je nedvomna. Tudi dosežki družbe SpaceX so taki, da se je zdela v primerjavi z njo ameriška NASA večkrat v zadnjih letih samo zelo razsipna in ne prav uspešna vesoljska agencija, ki jo pospravi v žep zasebno podjetje »rahlo norega« tipa, rojenega v Južni Afriki.
Če ima človek za seboj nedvomne uspehe, so mu pripravljeni sledilci odpustiti tudi kakšno (pre)drzno napoved, ki se ne uresniči. Ampak potrpljenje ima svoje meje.
Zato bi, če bi morali opisati Teslin hollywoodski robotski večer z eno besedo, lahko uporabili izraz »meh« in nezaupljivo odmahnili z roko.
Nobenega zagotovila ni, da bo Cybercab res sposoben vožnje v (tokratnem) roku, ki ga napoveduje Musk. Nasprotno, že zakonskih preprek do komercialne vožnje je najbrž vsaj za nekaj let, kaj šele tehnoloških izzivov. Robovan je tudi bolj kot ne fotogeničen koncept in ga ni pričakovati kmalu. Za humanoidne robote, ki so sicer razburkali domišljijo in zbudili veliko radovednosti na dogodku, pa se je že dan pozneje izkazalo, da so jih večinoma na daljavo krmilili in v njihovem imenu govorili čisto običajni ljudje iz mesa in kosti in z navadnimi človeškimi možgani.
Eni bodo rekli takemu ravnanju medijska zvijača, drugi pa ga bodo označili za navadno prevaro. A dejstvo je, da ima Musk vsaj z vlagatelji trenutno težavo. Tisti, ki stavijo na Teslo, so pričakovali precej več podrobnosti o tem, kako naj bi se pionir električne mobilnosti transformiral v enako revolucionarnega igralca na področju popolnoma avtonomne vožnje in umetne inteligence – ter bil pri tem dobičkonosen.
Dan po robodogodku so delnice Tesle z okroglih 240 dolarjev padle pod 220 dolarjev. Skoraj 9-odstotni padec je vsaj na papirju Musku »odnesel« tudi okrog 15 milijard dolarjev njegovega osebnega bogastva. Tesla je s tem »resetirala« rast, ki jo je beležila od pomladi, ko je Musk (spet) napovedal naslednji korak na poti v roboprihodnost. Od začetka leta 2024 je delnica izgubila slabih 12 odstotkov, vredna pa je skoraj natanko toliko kot novembra lani (ko smo objavili članek Koliko je vredna delnica Tesle).
Za primerjavo, medtem ko je Tesla pod pritiskom zahodnih in še posebej agresivnih kitajskih konkurentov na področju električnih vozil izgubljala tržni delež in se je vrednost delnice v enem letu znižala za 14 odstotkov, je indeks S&P 500 v istem obdobju pridobil 34 odstotkov.
Elon Musk vsaj navzven ne daje vtisa, da ga to posebej skrbi. A trenutno uradno najbogatejši človek na svetu ne more skriti, da ga podobno kot denar privlačijo žarometi in slava. Podatek, da je Teslo po tržni kapitalizaciji prehitela družba Broadcom (in bi jo morala po tem kriteriju nadomestiti v skupini »7 veličastnih« tehnoloških vladarjev sodobnega sveta in delniških trgov), je za Muska gotovo zaušnica. Tudi dejstvo, da so po predstavitvi Teslinih robotaksijev poskočile delnice konkurenčnih družb za prevoz Uber in Lyft, ker je trg ocenil, da vsaj Muskovi avti očitno še lep čas ne bodo prevažali potnikov brez šoferjev, zanj ne more biti obetavno.
Nenazadnje pa niti na trgu robotaksijev Tesla nikakor ni sama. Alphabetova družba Waymo in GM-ov Cruise morda nimata tako seksi vozil, a njuni robotaksiji vozijo poskusno (z uspehi in še vedno tudi precej hudimi napakami) po San Franciscu, Phoenixu, Los Angelesu in Austinu ter kažejo, da so tehnično še precej pred Teslo.
Elona Muska ni mogoče kar odpisati, saj je v preteklosti že večkrat dokazal, da je zmožen velikih reči.
A vsaj v avtomobilskem svetu bo moral s Teslo pokazati precej bolj konkretne korake, če se želi izstreliti naprej kot SpaceX-ova raketa ali pa vsaj obdržati trenutni položaj. Po besedah znanega investitorja in delničarja Tesle Rossa Gerberja: »Muskova vizija je čudovita, vendar jo mora nekdo uresničiti. Vsaj še naslednjih par let bi morala Tesla prodajati dobre električne avtomobile. Upam, da bo med temi tudi kak cenovno ugodnejši model za množični trg.«
Pa je Musk pripravljen na tako, za njegove standarde konservativno pot? Na odgovor bomo morali počakati.
In spet smo na točki, na kateri se krešejo med seboj zelo, zelo različna mnenja. Agregator vrednotenj napovedi gibanja delnic družbe Alpha Spread trenutno kaže, da Teslino delnico v naslednjem letu povprečno vidijo na ravni okrog 215 dolarjev, torej zelo blizu vrednosti, ki jo ima na trgu danes. Ampak to je le povprečje. V praksi pa so na eni strani naložbenega spektra analitiki, ki jih lahko imenujemo kar »apokaliptični pesimisti«. Ti Tesli napovedujejo popoln brodolom in letni padec za 90 odstotkov na pičlih 25 dolarjev. Na drugi strani brega so »prešerni optimisti«, ki ji napovedujejo vzpon na 325 dolarjev. In potem je tu še daljnoročnejša, petletna napoved naložbene družbe Ark Invest: »Teslina delnica bo leta 2029 vredna 2.600 dolarjev!« Pa so rekli, da divje nihajo samo napovedi za kriptovalute ...
V katerem taboru ste vi? Kaj napovedujete?
Pogovorimo se o dogajanju na trgih in priložnostih za naložbe.
Oglasite se.
