Letošnje poletje je za ljubitelje športa še posebej naporno. Po nogometni evforiji (če še niste, preberite tudi članek o tem, kdo služi milijarde z nogometom) in pred olimpijskimi igrami v Parizu (od 26. julija do 11. avgusta) je čas še za tenis in kolesarstvo. In kako je z zaslužki v teh dveh športih? Tu je kratek pregled.
Šampanjec, jagode in milijoni funtov
Na »sveti wimbledonski« travi se na najstarejšem (začetki segajo v leto 1877) in najprestižnejšem teniškem turnirju na svetu vrhunski športniki danes seveda ne potegujejo le za čast in slavo. Dame in gospodje, kot uradno še vedno naslavljajo igralke in igralce, ki v zapovedanih belih oblačilih udarjajo žogice, medtem ko publika uživa ob jagodah in penini, si bodo letos razdelili natanko 50 milijonov funtov ali skoraj 60 milijonov evrov. Največji del kolača, po 2,7 milijona funtov, pripada zmagovalcema v ženskih in moški konkurenci. A že 64 igralk in igralcev, ki so izgubili svoj prvi dvoboj v glavnem žrebu (v tem je igralo po 128 žensk in moških), ni šlo domov praznih rok: vsak je prejel ček za 60.000 funtov.
Z Wimbledonom je povezana vrsta tradicij. Med drugim se organizatorji turnirja ponašajo tudi z najstarejšim neprekinjenim sponzorstvom v svetu športa: uradni dobavitelj teniških žogic (letos jih bodo porabili 54.250) Slazenger je namreč partner turnirja že vse od leta 1902.
Njegovo veličanstvo Roger
Koliko Slazenger plačuje za sponzorstvo, je poslovna skrivnost. Precej več pa se ve o zaslužkih najuspešnejših teniških zvezd. O tem, ali je največji igralec v zgodovini Novak Djoković, ki si lasti največ turnirskih zmag na četverici največjih turnirjev na svetu (poleg Wimbledona so to še Pariz, New York in Melbourne), Rafael Nadal ali Roger Federer, se krešejo mnenja in vnemajo med navijači tudi hudi prepiri.
A pri zaslužkih dileme ni. Tu je na vrhu lestvice od leta 2022 upokojeni Roger Federer. Švicar je osvajal z elegantnim slogom in (»le navzven!«, bodo pikro pripomnili kritiki) gentlemanskim vedenjem. Svojo podobo uglajenega šampiona je tudi uspešno unovčil. Z zmagami na igriščih je zaslužil okrog 120 milijonov evrov. A to je le vrh gore bankovcev. Samo z 10-letno pogodbo z znamko oblačil Uniqlo je Roger spravil v žep okrog 275 milijonov evrov. S prihodki od pogodb z znamkami, kot so Rolex, Wilson, Credit Suisse, Mercedes-Benz, Barilla, Lindt, Moët & Chandon, On (v tej znamki športne obutve je Federer tudi soinvestitor), s katerimi služi tudi po tem, ko je lopar uradno odložil v kot, je kralj Roger doslej zaslužil že več kot milijardo. V primerjavi s tem sta druga dva člana velike trojice prava siromaka. A naj vas srce ne zaboli preveč: tudi Nadal in Djoković sta na račune doslej že prejela več sto milijonov evrov. Le do milijarde (še) nista prišla ...
Koliko se plačajo kolesarski kilometri?
Kaj pa kolesarji? V primerjavi s tenisom so tudi največji zvezdniki kolesarskega športa pravi finančni palčki. Razen smetane, ki jo pobere peščica najboljših, se zneski po lestvici kolesarjev navzdol hitro nižajo. Na dirki po Franciji, tudi ta ima sicer čudovito zgodovino vse od daljnega leta 1902, bodo letos za nagrade razdelili 2,3 milijona evrov, torej več kot dvajsetkrat manj kot v Wimbledonu. Zmagovalec bo na cilju v Nici (letos je klasični finiš na pariških Elizejskih poljanah zaseden zaradi priprav na olimpijske igre) bogatejši za pol milijona, etapna zmaga pa je vredna »pičlih« 11.000 evrov.
Ampak tudi tu velja enaka pripomba kot pri teniških zvezdah. Nikakor ne gre za reveže, ki bi kot v starih časih tekmovali za malico ali kozarček rdečega francoskega vina po koncu napornih etap. Vsaj za najuspešnejše kolesarje, med katerimi sta tudi naša asa Tadej Pogačar in Primož Roglič, predstavljajo denarne nagrade na dirkah le manjši del zaslužka. Skupaj s pogodbami z moštvi, katerih drese nosijo, in sponzorstvi se zneski vsaj pri šampionih povzpnejo na več milijonov letno.
Zanimivo je, da v svetu kolesarstva podatke o pogodbah precej bolj »skrivajo« kot v tenisu ali še posebej v nogometu. A poznavalci z dobrim vpogledom v finančni svet kolesarstva vedo povedati, da je trenutno najbolje plačan kolesar (da, dobil naj bi več tudi od v Sloveniji ne ravno priljubljenega Jonasa Vingegaarda) prav Slovenec. Letno plačo Tadeja Pogačarja v ekipi UAE Team Emirates »insiderji« trenutno ocenjujejo na šest milijonov evrov.
Ko tudi veliko denarja ni dovolj denarja ...
Končajmo tokratno športno zgodbo o milijonih z obveznimi dodatki. Prvič, zagrizeni boji na tekmovališčih, solze sreče in obupa kažejo, da tudi največji športniki še vedno tekmujejo zaradi uspehov, ne pa (primarno) zaradi denarja. In drugič, še tako velik zaslužek v karieri ni zagotovilo za mirno življenje. Floyd Landis, ameriški zmagovalec Toura leta 2006 je moral zaradi dopinga osramočen vrniti naslov, leta 2010 pa je po dolgotrajnih pravnih bojih s tožniki (sponzorji) in poskusih, da bi dokazal nedolžnost ter si povrnil čast in obdržal denar, razglasil bankrot. O tem, kam je zdrsnil najmlajši zmagovalec Wimbledona v zgodovini, Nemec Boris Becker, pa bomo prav z njim letos govorili tudi v živo, na septembrskem finančno-podjetniškem dogodku leta:
Destinacija: USPEH.
