Visoka rast delnic v mesecu decembru in nadpovprečni donosi v letu 2010, še posebej za vlagatelje v evrih. Optimizem v decembru je potisnil tečaje delnic na najvišje nivoje v zadnjih dveh letih in pol. Ali je optimizem pretiran oziroma je posledica nizkega prometa v mesecu, kjer nas obišče božiček, bom skušal odgovoriti v nadaljevanju.
Za nami je še drugo zaporedno leto pozitivnih donosov tveganih naložb, še posebej delnic. Če pogledamo donosnost svetovnega delniškega indeksa MSCI World Index v letu 2010, merjeno v evrih, le ta znaša 17,46 odstotkov, kar je nad dolgoročnim povprečjem. Težave euroobmočja v preteklem letu so močno vplivale na donosnost posameznih delniških indeksov. Tako je naložba v ameriške delnice, merjeno z indeksom S&P 500, dosegla 20,93 odstotkov. Na drugi strani so francoske delnice zaključile dobre tri odstotke nižje. Največji poraženec so bile znova slovenske delnice, kar je glede na stanje v slovenskem gospodarstvu in podjetjih, ki so zastopane v indeksu SBI TOP upravičeno. Padec v letu 2010 je znašal 13,47 odstotka. Čeprav donosi niso tako spektakularni, kot v letu 2009, pa se vseeno ne morejo vlagatelji pritoževati nad 31 odstotno rastjo indijskih in ruskih delnic, ki sta, med trgi, ki jih spremljamo, najuspešnejša trga v letu 2010. Po našem mnenju bikovskega trenda v letu 2011 še ne bo konec, ampak se bo nadaljeval, tako, da lahko vlagatelji pričakujejo še tretje zaporedno leto pozitivnih donosov.
Pregled 2010
Če smo za leto 2009 dejali, da so vlade z rekapitalizacijo bank, z zelo ohlapno monetarno politiko (kvantitativno popuščanje) in velikimi fiskalnimi spodbudami rešile svetovno gospodarstvo pred novo depresijo, je v letu 2010 prišel račun za plačilo teh ukrepov v obliki krize zaupanja v zmožnost vlad servisirati javni dolg. Spoznanje tržnih udeležencev, da je bilo tveganje le preneseno z privatnega na javni sektor, je povzročilo največjo krizo v 12 letni zgodovini obstoja enotne evropske valute. Prvi vrhunec je bilo reševanje Grčije v mesecu maju in nato še ob koncu leta Irske.
Verjetnost, da lahko razpade evroobmočje je postalo realno tveganje. Kljub temu je bilo v letu 2010 težko izgubiti premoženje. Ena redkih izjem je bil slovenski trg kapitala, saj slovensko gospodarstvo še vedno tiči v krizi. Ostale tvegane naložbe (delnice, surovine) so prav ob koncu leta dosegle najvišje nivoje v zadnjih dveh letih v pričakovanju nadaljevanja okrevanja svetovnega gospodarstva. Moje mnenje je, da se bo le to nadaljevalo, kateri so argumenti za tak scenarij pa v nadaljevanju.
Gibanje MSCI World v USD v obdobju 9.3.2009 - 31.12.2010
Vir: Bloomberg
Pogled v 2011
Bikovskega trenda na svetovnih delniških trgih v letu 2011 še ne bo konec. Gospodarska rast v večini vodilnih ekonomij bo presegla zahtevano donosnost 10 letnih državnih obveznic, kar je v preteklosti pomenilo dobro novico za delniške trge. Glavno tveganje ostaja evropska dolžniška kriza, kjer bo letos moralo priti do premika naprej. Poglejmo kateri argumenti pričajo v višje delniške tečaje ob koncu leta 2011:
1. Okrevanje svetovnega gospodarstva
Glavni argument za nadaljnjo rast delniških trgov je okrevanje svetovnega gospodarstva, kjer se poleg držav v razvoju prebuja tudi ameriško gospodarstvo, ki ostaja motor svetovnega. Realna gospodarska rast v ZDA bo v letu presegla 3 odstotke. Glavna tema, ki bo vplivala na obnašanje vlagateljev je, ali bo stopnja brezposelnosti nadaljevala pot navzdol, kar bi lahko vzpodbudilo cikel : nižja brezposelnost → večja potrošnja gospodinjstev in investicije podjetij → nižja brezposelnost….
2. M&A
Zaradi rekordne količine denarnih sredstev v bilancah podjetij in še vedno nizkih stroškov financiranja, se bo povečal delež prevzemov in združitev, odkupov z zadolžitvijo in odkupov lastnih delnic podjetij, kar bo vplivalo pozitivno na tečaje delnic. Če pogledamo graf prvezemov in združitev vidimo, da je bilo leto 2010 daleč pod evforičnimi leti 1999-2000 in 2006-2007, kar govori o tem, da smo še daleč od tega, da bi delnice že dosegle vrh v tem borznem ciklju.
Vrednost napovedanih prevzemov in združitev v milijardah USD
3. Alokacija od obveznic k delnicam
V letu 2011 se pričakuje, da se bo končno vrnil mali vlagatelj v delniške sklade, ki je pretekli dve leti zmanjševal izpostavljenost do delnic in povečeval do obveznic. Sedaj se je trend obrnil in se pričakuje, da se bodo prilivi v delniške sklade povečali, kar bo pomenilo pomembno gorivo za delnice.
4. Kvantitativno popuščanje
Ameriška centralna banka (FED) bo odkupovala državne obveznice do 30.6.2011 in s tem vzdrževala nizke realne obrestne mere in ciljala na višje tečaje tveganih naložb z namenom vzpodbuditi premoženjski efekt, kjer potrošniki zaradi občutka večjega premoženja (delnice,…) povečajo potrošnjo, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Dokler bo FED vzdrževal visoko likvidnost v sistemu, se bo le ta selila v finančne naložbe, med drugim delnice.
5. Višji dobički podjetij
V letu 2010 smo doživeli velik odboj dobičkov podjetij. V letu 2011 analitiki pričakujejo rekorden dobiček ameriških podjetij zbranih v indeks S&P 500. tako bi naj znašal dobiček na delnico 94 USD, kar pomeni, da podjetja kotirajo pri kazalniku PE 13,3; kar je zgodovinsko gledano nizko. Če se uresniči ta rast dobičkov bo težko zaustaviti nadaljnjo rast delnic.
Gibanje EPS in PE indeksa S&P 500
6. Predsedniški cikel
Donosnost delniških trgov v tretjem letu predsedniškega cikla je nadpovprečna. Če pogledamo spodnji graf od investicijske družbe GMO vidimo, da je tretje leto s povprečno 23,2 odstotki rast ameriškega indeksa S&P 500 daleč najbolj donosno. Razlaga temu je, da vpliva centralna banka z nizkimi obrestnimi merami in vlada z fiskalnimi spodbudami na pozitivno gibanje finančnih naložb, ki se nato preko premoženjskega efekta odrazijo v višji gospodarski rasti in nižji brezposelnosti v četrtem letu predsedniškega mandata, ko nastopijo nove volitve.
januar5
Tveganja
Teh šest faktorjev bo prevagalo nad tveganji, kar bo privedlo, da bodo delnice zaključile leto 2011 višje. Glavno tveganje ostaja evropska dolžniška kriza in pregrevanje kitajskega gospodarstva.
(klikni na sliko za povečavo)
Vir: Citigroup
Evropska dolžniška kriza bo v letu 2011 dosegla nov vrhunec, kar bo povzročilo popravek na delniških trgih, ki pa bo pomenil priložnost za nakup, saj verjamemo, da je volja evropske politike prevelika, da bi zavrgli 50 let stremenja k enotni Evropi. V naslednjih letih bo prišlo do prestrukturiranja, tako državnega dolga (Grčija), kot dolga bančnih ustanov. Ampak določen del tega je že vračunano v vrednosti bank in v ceni obveznic držav, ki se ubadajo s prezadolženostjo. Zaradi tega in pričakovanja, da bo Evropa naredila korak naprej pri reševanju težav evra, to ne bo dovolj, da bi zavrlo rast delnic. Kitajska ostaja drugo veliko tveganje, saj bo morala, zaradi naraščajoče inflacije (5,1%) povišati obrestne mere, kar se bo negativno odrazilo na gospodarski rasti. To vidimo bolj, kot normalizacijo obrestnih mer, tako, da ne bo pretirano vplivalo na nadaljnji kitajski gospodarski čudež.
Gibanje kitajskih potrošniških cen YOY (%)
Zaključek
Leto 2011 bo tretje zaporedno leto pozitivnih donosov na delniških trgih. Negativne novice s strani evropske dolžniške krize in pregrevanja kitajskega gospodarstva, bodo le na kratek rok povzročile pretres na borzah, medtem ko na daljši pozitiven trend ne bodo vplivale.
