Tako visoko rast postavlja tudi vprašanje, ali niso delnice na domači borzi trenutno že predrage.
Razmere na Ljubljanski borzi bolj kot kdajkoli do zdaj odražajo stanje, v katerem se je znašel bančni sistem. Rekordno nizke obrestne mere za depozite in vloge na vpogled, ki v prihodnjih mesecih še bolj prehajajo v območje negativnih bančnih donosov, že močno načenjajo živce tistih, ki razpolagajo s tovrstnim premoženjem.
Poleg že uvedenih ležarin za najbogatejše varčevalce, ki veljajo od aprila, bo Nova Ljubljanska banka po napovedih julija mejo spustila do 100.000 eur, varčevalcem pa ne gre na roko tudi prihajajoča inflacija. Mnenja ekonomistov o tem so sicer kot vedno različna, vendar se večina vseeno strinja, da bo višja inflacija le prehodnega značaja. Cene surovin so se namreč zaradi odpiranja gospodarstev na svetovnih trgih močno zvišale, a naj bi se umirile v drugi polovici leta.
Cene delnic na borzi tako nezadržno rastejo že od začetka novembra 2020, slovenski borzni indeks SBITOP pa je samo letos zrasel za 27 odstotkov. Rast bi bila še višja, če v njem največje uteži ne bi imela novomeška Krka, ki je letos kljub odličnim rezultatom zrasla za »samo« 17 odstotkov.
Najvišjo rast dosega delnica Pozavarovalnice Sava v višini 42 odstotkov, za njo pa je delnica Nove Ljubljanske banke s 38-odstotno rastjo. Vrtoglava rast, še posebno če upoštevamo, da zaradi ukrepov in navodil Agencije za zavarovalni nadzor (nadzornik zavarovalnic) in Banke Slovenije (nadzornik bank), obe družbi ne smeta izplačati dividend v višini, kot bi želeli njihovi lastniki.
Pozavarovalnica Sava je na skupščini minuli teden delničarjem namenila le 85 centov dividende po delnici, kar je le dobra triodstotna dividendna donosnost. Zaradi podobnih že prej omenjenih določil regulatorja bodo delničarji banke NLB deležni le 60 centov za delnico, kar je manj kot enoodstotna dividendna donosnost. Še enkrat toliko naj bi bilo pogojno izplačano oktobra, če ne bo dodatnih zahtev s strani Banke Slovenije. Torej, v najboljšem primeru bo dividendna donosnost delnice NLB letos manj kot dva odstotka.
Pri tem se je smiselno vprašati, ali niso delnice na domači borzi trenutno že predrage. Če bi opazovali dogajanje na tujih trgih bi namreč opazili, da se volatilnost povečuje, kar nikoli ni bil dober znak in je navadno vodilo do borznih pretresov. Obrestne mere v ZDA na trgu zakladnih menic so se že dvignile, in to kljub temu da Fed še vedno vztraja pri ekstra ohlapni denarni politiki.
Močan potres so v preteklih tednih doživeli tudi lastniki bitcoinov, saj je živčnost pred zategovanjem najlažjega dostopa do denarja že definitivno prisotna med institucionalnimi vlagatelji, ki v zadnjih mesecih krojijo trgovanje tudi v kriptosvetu.
